Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 31 (2022)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Se lahko pedagoška psihologija razvije za soočanje z izzivi, izbirami in spremembami sveta v 21. stoletju?

Marie Huxtable

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 126  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 16. september 2022

pdf https://doi.org/10.20419/2022.31.553  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Od sedemdesetih let preteklega stoletja so bile v Angliji vpeljane številne spremembe kvalifikacij, potrebnih za delo pedagoškega psihologa, spremenile pa so so se tudi institucije, v katerih ti delujejo. Te spremembe kažejo na počasne spremembe družbenih stališč do vloge javnih služb, izobraževanja in vloge ter odgovornosti strokovnjakov na tem področju. Posledično tudi pedagoško psihologijo kot samostojno področje védenja in stroke postopoma nadomešča splošnejša »psihologija v izobraževanju«. Verjamem, da lahko prepoznavanje, cenjenje in stremenje k izoboljšanju pedagoške psihologije kot samostojnega področja delovanja pomembno prispeva k izobraževalnemu razvoju otrok in mladih, ki začenjajo svoje vseživljenjsko učenje, da bi živeli zadovoljivo, produktivno in polno življenje zase ter druge člane globalne skupnosti. Po tem, ko sem zapustila poklic pedagoške psihologinje, sem teorijo in prakso razvijala kot pedagoški praktik in popirala strokovni razvoj drugih praktikov, ki delujejo v raznolikih strokovnih in kulturnih kontekstih. Pri tem opažam, da se ti soočajo z enakimi izivi kot pedagoški psihologi, in spoznavam, da so njihove odgovornosti venomer soočene s omejitvami, ki jih postavljajo njihovi zaposlovalci ali vlada. Izobraževanje je koncept, ki ga opredeljujejo in polnijo vrednote, izziv vseh nas pa je, da tega ne pozabimo. Sama opažam, da druge stroke ustvarjajo pogoje za to, da ohranjajo vrednote, ki odlikujejo izobraževalne prakse in za katere verjamem, da bi lahko bile uporabne tudi za pedagoške psihologe. V prispevku predstavljam argumente za ločevanje med »pedagoško psihologijo kot specifičnim poljem védenja in delovanja« ter »prakso psihologije v izobraževanju«, pojasnim, zakaj je takšna ločnica potrebna in predstavim mogoče načine prihodnjega delovanja.

Ključne besede: strokovno pedagoško delo, pedagoško raziskovanje izvajalcev, živeto raziskovanje pedagoške teorije, pedagoško psihološka praksa, blagostanje človeštva


Citiraj:
Huxtable, M. (2022). Can educational psychology develop to meet the challenges, choices and changes of a 21st century world? Psihološka obzorja, 31, 453–461. https://doi.org/10.20419/2022.31.553


Seznam literature v članku


Amrein, A., & Berliner, D. (2002). The impact of high-stakes tests on student academic performance: An analysis of NAEP results in states with high-stakes tests and ACT, SAT, and AP test results in states with high school graduation exams. Education Policy Research Unit, Arizona State University. https://nepc.colorado.edu/sites/default/files/EPSL-0211-126-EPRU.pdf

Biesta, G. J. J. (2006). Beyond learning: Democratic education for a human future. Paradigm.

Bloom, B. (1956). Taxonomy of educational objectives: Book 1. Cognitive domain. Longman.

Borland, J. H. (2003). Rethinking gifted education. Teachers College Press.

British Educational Research Association. (2018). Ethical guidelines for educational research (4th ed.). https://www.bera.ac.uk/publication/ethical-guidelines-for-educational-research-2018

British Psychological Society. (2010). Code of human research ethics.

British Psychological Society. (2018). Code of human research ethics.

British Psychological Society. (2021). What is psychology? https://www.bps.org.uk/public/what-is-psychology

Crompton, T. (2010). Common cause: The case for working with our cultural values. http://assets.wwf.org.uk/downloads/common_cause_report.pdf

Dadds, M., Hart, S., & Crotty, T. (2001). Doing practitioner research differently. Routledge/Falmer. CrossRef

Einstein, A. (1932). My Credo. Albert Einstein Archives, Hebrew University of Jerusalem. https://www.einstein-website.de/z_biography/credo.html

Eisner, E. W. (1993). Forms of understanding and the future of educational research. Educational Researcher, 22(7), 5–11. CrossRef

Foucault, M. (1995). Discipline and punish: The birth of the prison (A. Sheridan, Trans.). Vintage. (Original work published 1975)

Gallagher, S. (1999). An exchange of gazes. In J. L. Kinchloe, S. R. Steinberg & L. E. Villeverde (Eds.), Rethinking intelligence (pp. 69–84). Routledge.

Ginott, H. (1972). Teacher and child. Macmillan.

Habermas, J. (1976). Communication and the evolution of society. Heinemann.

Haring, N., Lovitt, T., Eaton M., & Hansen, C. (1978). The fourth R: Research in the classroom. Merrill.

Health and Care Professions Council. (2016). Standards of conduct, performance and ethics. https://www.hcpc-uk.org/globalassets/resources/standards/standards-of-conduct-performance-and-ethics.pdf

Huxtable, M. (2006, September 6–9). Making public my embodied knowledge as an educational psychologist in the enquiry, How can (do) I improve my practice as a senior educational psychologist? [Paper presentation]. BERA Annual Conference, University of Warwick, UK.

Huxtable, M. (2012). How do I evolve living-educational-theory praxis in living-boundaries? [Doctoral dissertation, University of Bath, UK]. ActionResearch.net https://www.actionresearch.net/living/mariehuxtable.shtml

Hymer, B. (2007). How do I understand and communicate my values and beliefs in my work as an educator in the field of giftedness? [Doctoral dissertation, University of Newcastle, UK.] ActionResearch.net http://actionresearch.net/living/hymer.shtml

Mansell, W. (2007). Education by numbers: The tyranny of testing. Politico.

Oxford University Press. (n.d.). Enquire. In Oxford Learner's Dictionaries. Retrieved March 11, 2022, from https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/definition/english/enquire

Pring, R. (2000). Philosophy of educational research. Continuum. CrossRef

Reiss, M., & White, J. (2013). An aims-based curriculum: The significance of human flourishing for schools. IOE Press.

Robinson, S. K. (2006, February). Do schools kill creativity? [Video]. TED Conferences. https://www.ted.com/talks/sir_ken_robinson_do_schools_kill_creativity/transcript

Sachs, J. (2001). Teacher professional identity: Competing discourses, competing outcomes. Journal of Education Policy, 16(2), 149–161. CrossRef

Schön, D. A. (1995). Knowing-in-action: The new scholarship requires a new epistemology. Change: The Magazine of Higher Learning, 27(6), 27–34. CrossRef

West Burnham, J. (2006). Understanding learning: Creating a shared vocabulary. In B. Wallace & G. Erickson (Eds.), Diversity in gifted education: International perspective on global issues (pp. 45–55). Routledge.

Whitehead, J. (1989a). Creating a living educational theory from questions of the kind, "How do I improve my practice?" Cambridge Journal of Education, 19(1), 41–52. CrossRef

Whitehead, J. (1989b). How do we improve research-based professionalism in education? A question which includes action research, educational theory and the politics of educational knowledge. British Educational Research Journal, 15(1), 3–17. CrossRef

Whitehead, J. (2011, November 16-17). Theories produced by practitioner researchers: Contribution to improvement both locally and globally [Keynote presentation]. Research on Teacher Education, Solstrand, Norway. https://www.actionresearch.net/writings/writing.shtml

Whitehead, J. (2018). Living theory research as a way of life. Brown Dog Books.


« Nazaj na Letnik 31 (2022)