Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Povezanost čustvene inteligentnosti z nekaterimi vidiki psihosocialnega funkcioniranja pri učencih osnovne in srednje šole

Sonja Pečjak in Katja Košir

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 34  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 5. april 2003

Povzetek: V prispevku se osredotočamo na problematiko merjenja emocionalne inteligentnosti pri otrocih in mladostnikih ter na povezanost konstrukta emocionalne inteligentnosti z nekaterimi vidiki psihosocialnega funkcioniranja pri učencih osnovne in srednje šole. Pristope k merjenju emocionalne inteligentnosti bi v grobem lahko razdelili v dve skupini: prvi pristop, ki pojmuje emocionalno inteligentnost kot mentalno sposobnost in drugi, ki obravnava čustveno inteligentnost kot skupek/konstrukt osebnostnih lastnosti. V raziskavi smo uporabili Bar-Onov vprašalnik emocionalne inteligentnosti (BarOn Emotional Quotient Inventory: Youth Version, 2000), ki meri emocionalno inteligentnost kot osebnostno značilnost. Namen prispevka je dvojen: prvič, preveriti psihometrične značilnosti vprašalnika in drugič, ugotoviti povezanost emocionalne inteligentnosti z nekaterimi pokazatelji psihosocialnega funkcioniranja - socialno sprejetostjo učencev v razredu, različnimi dimenzijami samopodobe in zaznavami učencev s strani sošolcev na različnih vedenjskih področjih. Na vzorcu 282 učencev osnovne in srednje šole smo ugotovili, da ima vprašalnik EQ-i:YV primerno zanesljivost in faktorsko veljavnost, vprašljiva pa je konstruktna veljavnost vprašalnika. Emocionalna inteligentnost, kot jo meri uporabljeni vprašalnik, se namreč ne povezuje pomembno z merami socialne sprejetosti in zaznavami učencev s strani vrstnikov na določenih vedenjskih področjih. Ugotovili pa smo pomembno povezanost med merami emocionalne inteligentnosti in samopodobo učencev. Dobljeni rezultati potrjujejo ugotovitve drugih avtorjev, da je pri nadaljnjem preučevanju emocionalne inteligentnosti smiselno razvijati predvsem merske instrumente, ki merijo emocionalno inteligentnost kot sposobnost.

Ključne besede: čustvena inteligentnost, merjenje, osebnostne lastnosti, socialna sprejetost, samopodoba, učenci


« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 1