15 znanstvenih člankov z največ ogledi« Nazaj
1. Vloga čustvenčkov in čustvenih simbolov pri socialnem inženiringu
Damjan Fujs, Simon L. R. Vrhovec in Anže Mihelič
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 1454 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 13. avgust 2020
Povzetek: Namen tega prispevka je umestiti rabo čustvenčkov in čustvenih simbolov v komunikaciji, npr. preko socialnih omrežij in SMS-ov, na področje socialnega inženiringa. S sistematičnim pregledom literature v akademskih bazah podatkov Web of Science in Scopus ter oportunističnim iskanjem je bilo identificiranih 40 znanstvenih člankov, ki obravnavajo uporabo čustvenčkov in čustvenih simbolov pri socialnem inženiringu. Raba čustvenčkov in čustvenih simbolov v komunikaciji je oblika neposredne komunikacije, saj pošiljatelj z njimi neposredno vpliva na prejemnika. Čustvenčki in čustveni simboli so univerzalno orodje, ki ga na podoben način razumejo vsi uporabniki komunikacijskih tehnologij ne glede na demografske značilnosti. Večina identificiranih študij uporablja kvantitativni pristop ter obsega različna področja, kot so marketing, psihologija, sociologija itd. Pričujoči prispevek predstavlja enega prvih sistematičnih pregledov literature, ki obravnavajo čustvenčke in čustvene simbole v kontekstu socialnega inženiringa. Rezultati prispevka nudijo temelje za nadaljnje, predvsem kvalitativne raziskave.
Ključne besede: komunikacija, čustvenčki, družbeni inženiring, ribarjenje, prepričevanje
2. Narcisizem in obrambni mehanizmi pri ženskah
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 1433 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 8. junij 2014
Povzetek: Ločimo zdrav narcisizem, ki se kaže v dobrem samovrednotenju, in patološki narcisizem, ko posameznik s samoidealizacijo in grandioznim mišljenjem prikriva občutek lastne (manj)vrednosti. Če je posameznik ob tem neempatičen in izkoriščevalski do drugih, se vse bolj približuje psihiatrični diagnozi narcisistične osebnostne motnje. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na narcisizem kot osebnostno potezo, čeprav lahko tudi tu razlikujemo bolj prikrito ali odkrito obliko narcisizma. Osredotočili smo se tudi na obrambne mehanizme, ki posameznika varujejo pred dražljaji, ki ogrožajo samospoštovanje ali kako drugače vzbujajo anksioznost. Čeprav je njihova uporaba pogosto nezavedna, novejša spoznanja govorijo v prid temu, da jih posameznik lahko opazuje in o njih poroča. Namen pričujoče raziskave je bil raziskati, kako se povezuje izraženost prikritega in odkritega narcisizma ter pogostost uporabe obrambnih mehanizmov, in sicer zanikanja, represije, regresije, kompenzacije, projekcije, intelektualizacije, reakcijske formacije, premeščanja, disociacije in somatske disociacije. Na vzorcu 203 žensk smo aplicirali vprašalnik narcisistične osebnosti NPI-40, lestvico hipersenzitivnega narcisizma HSNS, vprašalnik življenjskega sloga LSI, lestvico disociativnih izkušenj DES in vprašalnik somatske disociacije SDQ-20. Rezultati so pokazali, da ženske, ki imajo višje izražen prikriti narcisizem kot osebnostno potezo, pogosteje uporabljajo obrambne mehanizme, in sicer predvsem regresijo na zgodnejšo razvojno raven, kompenzacijo primanjkljajev na drugem področju, projekcijo neželenih ali nesprejemljivih aspektov, reakcijsko formacijo in disociacijo v obliki absorbcije ter depersonalizacije in derealizacije. Ženske z višje izraženim odkritim narcisizmom pa najpogosteje uporabljajo kompenzacijo kot način premeščanja izgube, intelektualizacijo v smislu razumskega namesto emocionalnega odziva in regresijo.
Ključne besede: narcisizem, obrambni mehanizmi, osebnostne lastnosti, ženske
3. Napovedniki zadovoljstva v partnerskem odnosu pri moških in ženskah
Gaja Zager Kocjan in Andreja Avsec
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 1306 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 12. junij 2014
Povzetek: V raziskavi nas je zanimalo, ali se moški in ženske razlikujejo v tem, kaj jim je pomembno v partnerskem odnosu, in od česa je odvisno njihovo zadovoljstvo v tem odnosu. Predhodne raziskave le redko poročajo o pomembnih razlikah med spoloma v različnih napovednikih partnerskega zadovoljstva. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi v naši raziskavi, kjer smo med napovednike zadovoljstva vključili navezanost v odnosu, samospoštovanje in partnerjevo socialno oporo. V raziskavi je sodelovalo 200 udeležencev (od tega 63,5 % žensk), ki so izpolnili vprašalnik Doživljanje odnosov z bližnjimi ECR-RS, Vprašalnik kakovosti odnosa QRI, Lestvico zadovoljstva s partnerskim odnosom RSS ter enopostavčno mero samospoštovanja. Pri obeh spolih je bil pomemben pozitiven napovednik zadovoljstva s partnerskim odnosom samospoštovanje, pomembni negativni napovedniki pa so bili izogibanje in anksioznost v odnosu ter konfliktnost odnosa. Med spoloma ni bilo statistično pomembnih razlik. Naši rezultati so skladni z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki le redko poročajo o večjih razlikah med spoloma v različnih napovednikih.
Ključne besede: zadovoljstvo v partnerskem odnosu, razlike med spoloma, socialna opora, navezanost, samospoštovanje
4. Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement in Katarina Habe
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 1231 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 16. november 2014
Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Ključne besede: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
5. Dejavniki akademskega odlašanja: vloga perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti
Eva Kranjec, Katja Košir in Luka Komidar
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 1114 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 28. junij 2016
Povzetek: V raziskavi smo preučevali dimenzije perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti kot dejavnike, ki se povezujejo z odlašanjem z akademskim delom. Osrednji namen raziskave je bil preveriti moderatorsko vlogo dimenzij perfekcionizma v odnosu med stopnjo anksioznosti in depresivnosti ter akademskim odlašanjem. Na vzorcu 403 študentov smo uporabili štiri lestvice: lestvico perfekcionizma FMPS, lestvico akademske prokrastinacije APS-SI, lestvico depresivnosti CESD in lestvico anksioznosti STAI-X2. Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu študentov obstaja statistično značilen pozitiven odnos med neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma, anksioznostjo, depresivnostjo in akademskim odlašanjem. Obenem so rezultati pokazali pomembno negativno povezanost med prilagojenima dimenzijama perfekcionizma in akademskim odlašanjem. Prav tako se je izkazalo, da so določene dimenzije perfekcionizma, anksioznost in depresivnost pomembni napovedniki akademskega odlašanja. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da odnos med stopnjo anksioznosti in akademskim odlašanjem moderira le ena od šestih dimenzij perfekcionizma (dimenzija osebni standardi), medtem ko odnos med stopnjo depresivnosti in akademskim odlašanjem moderira neprilagojena dimenzija pričakovanja staršev.
Ključne besede: akademsko odlašanje, perfekcionizem, anksioznost, depresivnost, študenti
6. Osebnostne lastnosti psov in njihovih lastnikov
Nuša Klinar in Andreja Avsec
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 800 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. februar 2014
Povzetek: V raziskavi nas je zanimala povezanost samoocen osebnostnih lastnosti lastnikov z njihovimi ocenami osebnostnih lastnosti njihovih psov ter razlike med psi različnih pasem v osebnostnih lastnostih. V raziskavi je sodelovalo 661 lastnikov (556 žensk in 105 moških) ter enako število njihovih psov (332 samic in 329 samcev). Udeleženci so izpolnili vprašalnik velikih petih faktorjev osebnosti BFI ter preko prirejenega vprašalnika velikih pet BFI ocenili osebnostne lastnosti svojih psov. Ugotovili smo pomembno povezanost med vsemi dimenzijami lastnikove osebnosti in osebnostnimi lastnostmi njihovih psov. Poleg možnega vplivanja lastnika s svojimi lastnostmi na lastnosti psa je možen vzrok visokih korelacij tudi napaka ocenjevanja psov s strani lastnikov, saj si le-ti lahko želijo, da so jim psi v določenih značilnostih podobni. Ugotovili smo tudi, da se psi različnih pasem razlikujejo glede na izraženost treh od štirih ocenjenih osebnostnih lastnosti. V določeni meri so te razlike med pasmami skladne z opisi, ki jih podajajo vzreditelji, pogosto pa vzreditelji podajajo tako pomanjkljive opise, da ne moremo preveriti njihove skladnosti z našimi rezultati. Kljub temu, da raziskave na splošno kažejo, da so lastniki dobri ocenjevalci lastnosti svojih psov, je zaradi teoretičnih in praktičnih problemov merjenja osebnostnih lastnosti pri psih potrebno biti previden pri interpretaciji dobljenih rezultatov.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, psi, razlike med vrstami
7. Ali znam toliko, kot mislim, da znam? Dunning-Krugerjev učinek, poznavanje neobstoječih konceptov in iluzija znanja
Nejc Plohl in Bojan Musil
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 687 | 
Napisan v angleščini. | Objavljeno: 23. april 2018
Povzetek: Realistično zaznavanje lastnega znanja je pomembno na različnih področjih vsakdanjega življenja, a pretekle raziskave razkrivajo, da je naša samozaznava v resnici polna pomanjkljivosti. Pričujoča študija se je osredotočila na splošno precenjevanje znanja in razlike med eksperti ter slabšimi reševalci (Dunning-Krugerjev učinek), na poznavanje neobstoječih konceptov in na iluzijo znanja. Omenjene pojave smo preverjali z instrumentom, ki je vseboval elemente objektivnega ocenjevanja znanja in samoocene znanja na različnih področjih – slovnica, književnost in nanotehnologija. Rezultati so pokazali, da so udeleženci v povprečju precenjevali svoj absolutni dosežek, ne pa tudi svojega položaja v vzorcu. Nadalje so tisti iz spodnjega kvartila najbolj precenjevali svoj absolutni in relativni dosežek, medtem ko so tisti iz zgornjega kvartila svoj absolutni dosežek ocenjevali najtočneje, ob tem pa znatno podcenjevali svoj relativni dosežek. Rezultati, vezani na poznavanje neobstoječih konceptov, so pokazali, da je 56 % udeležencev zatrdilo poznavanje vsaj enega neobstoječega literarnega dela, pri tem pa se je z ravnjo poznavanja neobstoječih konceptov zmerno povezovala samozaznana kompetentnost. Nazadnje so rezultati pokazali tudi to, da je povečana kvantiteta informacij o nanotehnologiji vodila do občutka lažne gotovosti pri odgovarjanju na vprašanja iz tega področja.
Ključne besede: precenjevanje znanja, Dunning-Krugerjev učinek, poznavanje neobstoječih konceptov, iluzija znanja
8. Vprašalnik emocionalne inteligentnosti ESCQ kot samoocenjevalna mera emocionalne inteligentnosti
Vladimir Takšić, Tamara Mohorić in Mirjana Duran
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 670 | Napisan v angleščini.
Povzetek: Raziskave emocionalne inteligentnosti (EI) so se v znanstvenih revijah začele pojavljati v zgodnjih devedesetih letih. Večina teh raziskav je za merjenje uporabljala samoocenjevalne vprašalnike. Kljub kritikam samoocenjevalnega pristopa obstaja danes cela vrsta samoocenjeavlnih vprašalnikov za merjenje EI. V prispevku predstavljamo vprašalnik Emotional Skills and Competence Questionnaire (ESCQ), njegov nastanek in merske karakteristike. Vprašalnik je bil oblikovan na Hrvaškem, izhajal pa je iz teoretične osnove Mayer-Salovey modela emocionalne inteligentnosti kot sposobnosti. Preveden je v več jezikov. Rezultati raziskav kažejo, da ima ESCQ tri podlestvice, ki so notranje konsistentne. Vprašalnik ESCQ ima določen del skupne variance s podobnimi konstrukti kot je aleksitimija, socialne spretnosti, osebnostne lastnosti, vendar pa ni povezan s kognitivnimi sposobnostmi. Vendar velik delež variance zaradi njegove zadostne zanesljivosti ostaja specifičen. Ta specifičen del variance kaže na dodaten doprinos k razlagi zadovoljstva z življenjem in empatije (kot kritičen kriterij emocionalne inteligentnosti) in ima pomembne relacije tudi z relevantnimi življenjskimi kriteriji, kot je npr. kvaliteta vodenja, tveganega vedenja za zdravje, učni uspeh.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, samoocenjevanje, Vprašalnik emocionalne inteligentnosti ESCQ, psihometrične značilnosti, zadovoljstvo z življenjem, empatija
9. Stabilnost samospoštovanja v odnosu do narcisizma in psihološkega blagostanja
Saša Zorjan in Katja Košir
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 585 | Napisan v slovenščini.
Povzetek: Koncept stabilnosti samospoštovanja ima pomembno vlogo pri razumevanju medosebnega in psihološkega funkcioniranja posameznikov. Namen pričujoče raziskave je bil preveriti odnos med stabilnostjo samospoštovanja, narcisizmom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 178 udeležencev (77 % žensk). Povprečna starost udeležencev je bila 20 let, v razponu od 18 do 26 let. Udeleženci so reševali vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik psihološkega blagostanja PWBS, lestvico nestabilnosti samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Lestvica samospoštovanja RSES je bila uporabljena za oceno tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja; slednjo smo operacionalizirali kot razpršenost stopnje samospoštovanja v času. Za namene pridobitve podatka o stabilnosti samospoštovanja so udeleženci lestvico samospoštovanja reševali 14 dni zapored, medtem ko so ostale mere izpolnili prvi dan sodelovanja. Glavni učinek stopnje samospoštovanja se je pokazal tako v odnosu do narcisizma kot psihološkega blagostanja, v obeh primerih so se z višanjem stopnje samospoštovanja višale tudi vrednosti narcisizma ter psihološkega blagostanja. Stabilnost samospoštovanja (razpršenost stopnje samospoštovanja v času) je, ob upoštevanju stopnje samospoštovanja, dodatno pojasnila statistično pomemben delež variance narcisizma in psihološkega blagostanja. Višje vrednosti stabilnosti samospoštovanja so se povezovale z nižjimi vrednostmi narcisizma ter višjimi vrednostmi psihološkega blagostanja. Ob primerjanju dveh različnih mer stabilnosti samospoštovanja smo ugotovili prisotnost precenjevanja stabilnosti samospoštovanja pri posameznikih z bolj izraženim narcisizmom. Dobljeni rezultati so bili v skladu s postavljenimi hipotezami. V diskusiji je izpostavljena pomembnost upoštevanja tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti pričujoče raziskave ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: samospoštovanje, narcisizem, psihološko blagostanje
10. Socialna sprejetost nadarjenih učencev in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoli
Marina Horvat in Katja Košir
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 532 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 8. februar 2014
Povzetek: Raziskave vrstniških odnosov v šolskem okolju so običajno izvedene na normativnih vzorcih učencev, manj pa je znanega o podskupinah učencev, ki imajo določene posebnosti, zaradi katerih je tveganje za razvoj problemov z vrstniki v šoli in posledično za težave s kasnejšo prilagojenostjo večje. S tem namenom smo želeli preveriti, kako so socialno sprejeti nadarjeni učenci in učenci z dodatno strokovno pomočjo v 6. in 8. razredu osnovne šole. V raziskavi je bilo udeleženih 194 učencev (50,5 % deklet) iz 12 oddelkov osnovnih šol, od tega 16 učencev (8,3 %) z dodatno strokovno pomočjo (DSP), 39 identificiranih nadarjenih učencev (20,1 %) in ena nadarjena učenka z DSP. Uporabljena je bila sociometrična preizkušnja s pozitivnim in z negativnim kriterijem. Največ učencev z DSP je bilo uvrščeno v skupino zavrnjenih in povprečnih učencev. Učenci z DSP so s strani svojih sošolcev prejeli najmanj pozitivnih in vzajemnih ter največ negativnih izbir. Razlike v socialni sprejetosti učencev z DSP glede na spol in starost niso bile statistično pomembne. Nadarjeni učenci so prejeli največ pozitivnih in vzajemnih ter najmanj negativnih izbir. Najpogosteje so bili uvrščeni v skupino povprečnih ali priljubljenih učencev, vendar v primerjavi z učenci brez DSP niso bili bolj socialno sprejeti; so pa bili bolj sprejeti v primerjavi z učenci z DSP. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost raziskovanja podskupin učencev z DSP v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, učenci z dodatno strokovno pomočjo, sociometrične skupine, sociometrija
11. “Rad bi bil bolj ...” Ali lahko namerno spremenimo svoje osebnostne lastnosti?
Gaja Zager Kocjan in Maruša Kekec
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 522 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 17. avgust 2020
Povzetek: V prispevku smo pregledali in kritično ovrednotili novejše raziskave s področja psihologije osebnosti, ki se osredotočajo na razumevanje in empirično preučevanje posameznikovega lastnega prizadevanja oziroma samoregulacije pri spreminjanju osebnostnih lastnosti. Raziskovalne članke za ta pregled literature smo iskali s pomočjo podatkovnih baz, vključenih v zbirko EBSCOhost, ter v bazah Web of Science, ScienceDirect in Scopus, in sicer pod ključnimi besednimi zvezami “namerne spremembe osebnosti” ali “hotene spremembe osebnosti”. Pregled 25 znanstvenih člankov, objavljenih med letoma 2012 in 2020, je pokazal, da si večina posameznikov želi spremeniti nekatere svoje osebnostne lastnosti ter da jih v razmeroma kratkem času dejansko lahko namerno spremenijo na podlagi specifičnih ciljev in načrta ter lastnega aktivnega prizadevanja za spremembo. Avtorji večinoma razumejo namerne spremembe osebnosti kot proces, ki poteka “od spodaj navzgor”, pri čemer glavni mehanizem predstavlja sprememba aktualnega vedenja, mišljenja in čustvovanja, ki se sčasoma manifestira v dolgotrajni spremembi osebnostnih lastnosti. Razvitih in preliminarno preizkušenih je bilo več intervencij za spodbujanje namernih sprememb osebnosti. Čeprav prve raziskave s tega področja kažejo obetavne rezultate, jim je skupnih več pomanjkljivosti. Mednje sodi zanašanje na metodo samoocenjevanja, majhnost in homogenost vzorcev ter razmeroma ozko časovno okno za spremljanje stabilnosti sprememb. Kljub nekaterim omejitvam izsledki prvih raziskav kažejo, da je namerno spreminjanje osebnosti v želeni smeri mogoče in ima lahko za posameznika ugodne posledice.
Ključne besede: namerne spremembe osebnosti, vseživljenjski osebnostni razvoj, velikih pet, intervencije
12. Objektni odnosi in stili navezanosti v odraslosti
Gregor Žvelc
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 483 | Napisan v angleščini.
Povzetek: Teorija navezanosti in teorija objektnih odnosov raziskujeta medosebne odnose od otroštva preko celotnega življenjskega ciklusa. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezanost med dimenzijami objektnih odnosov in stili navezanosti v odraslosti. 176 študentov Univerze v Ljubljani je izpolnilo Test objektnih odnosov (Žvelc, 1998) in Vprašalnik medosebnih odnosov (Bartholomew in Horowitz, 1991). Rezultati raziskave kažejo na pomembne in teoretično konsistentne korelacije med objektnimi odnosi in stili navezanosti v odraslosti. Stil varne navezanosti se povezuje z nizko izraženostjo odvisnosti in odtujenosti. Preokupiran stil se pozitivno povezuje z dimenzijo odvisnost. Rezultati raziskave potrjujejo delitev izogibajoče navezanosti na dva različna stila. V skladu s pričakovanji se plašljivo-izogibajoči stil pozitivno povezuje z dimenzijo odvisnost in odtujenost. Čeprav posamezniki s plašljivo-izogibajočim stilom hrepenijo po tesnejših odnosih, se jih obenem bojijo. Po drugi strani pa posamezniki z odklonilno-izogibajočim stilom zanikajo potrebo po odnosih in delujejo samozadostni (korelacije z dimenzijo zagledanost vase in odtujenost). Avtor predlaga, da bi bilo pri merjenju stilov navezanosti koristno upoštevati še dimenzijo vzajemnost-zagledanost vase.
Ključne besede: teorija navezanosti, objektni odnosi, medosebni odnosi
13. Družinsko okolje kot napovednik otrokovega govora: mediacijska vloga literarnih dejavnosti in simbolne igre
Urška Fekonja-Peklaj, Ljubica Marjanovič-Umek in Gregor Sočan
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 482 | Napisan v angleščini. | Objavljeno: 4. junij 2015
Povzetek: V predstavljeni raziskavi smo preučevali poti, preko katerih dejavniki družinskega okolja, povezani s SES-om družine, vplivajo na otrokov govor v obdobjih malčka in zgodnjega otroštva. Oblikovali smo mediacijski model poti, v katerem smo predvideli, da literarne dejavnosti v družini in spodbujanje simbolne igre predstavljajo mediacijske spremenljivke, ki posredujejo med učinkom izobrazbe staršev, družinskega imetja in govora staršev na otrokov govor. V vzorec je bilo vključenih 99 družin z otroki, starimi od 1 do 6 let. Podatke smo zbrali v družinah otrok, predvsem preko neposrednega opazovanja ter z uporabo polstrukturiranega pogovora s starši. Dobljeni rezultati so pokazali, da starši z visokim SES-om ter starši, ki rabijo bolj zapleten in spodbuden govor, svoje otroke pogosteje vključujejo v različne literarne dejavnosti. Ugotovili smo, da je med starševim in otrokovim govorom posredovala starševa uporaba miselnih pretvorb v simbolni igri z otrokom.
Ključne besede: družinska pismenost, izobrazba staršev, jezikovni razvoj, govor starša otroku, simbolna igra
14. Prepoznavanje mam s poporodno depresijo in pomen ocenjevanja vedenja novorojenčka za spodbujanje njihovega odnosa s starši na enoti intenzivne nege novorojenčkov
Nastja Pucer, Jana Kodrič, Albina Gubanc in Darja Paro Panjan
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 472 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 12. junij 2014
Povzetek: Rojstvo bolnega ali nezrelega otroka ter zgodnja ločitev otroka od mame zaradi hospitalizacije v obdobju novorojenčka sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj poporodne depresije pri mamah. V prispevku je predstavljeno ugotavljanje pogostosti simptomov poporodne depresije pri mamah novorojenčkov, zdravljenih na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, ter preverjanje uporabnosti Brazeltonove lestvice za ocenjevanje vedenja novorojenčka kot pripomočka za spodbujanje interakcije med starši in otroki ter kot pripomočka za povečevanje starševskih kompetenc. V raziskavi je pri oceni poporodnega depresivnega razpoloženja sodelovalo 63 mam, katerih novorojenček je bil hospitaliziran na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, pri oceni vedenja novorojenčkov pa 26 novorojenčkov in njihovih staršev (12 mam je sodelovalo pri obeh delih raziskave). Rezultati kažejo, da zgodnja hospitalizacija novorojenčka predstavlja dejavnik, ki lahko vpliva na izraženost poporodnega depresivnega razpoloženja pri mamah, saj je bil odstotek mam, ki dosegajo razmejitveno točko za presejanje poporodne depresije na Edinburški lestvici poporodne depresije (EPDS), višji v primerjavi s pojavnostjo poporodne depresije v slovenskem prostoru. Rezultati potrjujejo potrebo po uporabi pripomočka za odkrivanje poporodne depresije pri mamah bolnih novorojenčkov in kažejo na možno korist uporabe NBAS za spodbujanje odnosa med starši in novorojenčkom.
Ključne besede: poporodna depresija, odnos med starši in novorojenčkom, Brazeltonova lestvica ocenjevanja vedenja novorojenčka (NBAS), hospitalizacija dojenčkov
15. Veljavnost in zanesljivost Lestvice akademske motivacije na vzorcu slovenskih študentov
Melita Puklek Levpušček in Anja Podlesek
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 463 | Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 2. februar 2017
Povzetek: V pričujoči študiji sva ugotavljali konstruktno veljavnost ter zanesljivost Lestvice akademske motivacije, verzije za študente (Academic Motivation Scale, AMS-C 28, Vallerand idr., 1992) ter njeno povezanost s spolom, prepričanostjo v pravilno izbiro študija in poklicnimi cilji. AMS temelji na teoriji samodoločenosti, ki opredeljuje različne vrste motivacije na kontinuumu od amotivacije prek različnih vrst zunanje motivacije do notranje (povsem samodoločujoče) motivacije. Meri torej večdimenzionalni motivacijski konstrukt in vsebuje sedem lestvic. V validacijskem vzorcu je sodelovalo 324 študentov različnih smeri študija na Univerzi v Ljubljani. Z večskupinsko konfirmatorno faktorsko analizo sva potrdili sprejemljivo prileganje 7-faktorske strukture slovenskim podatkom in mersko invariantnost pripomočka glede na spol. Najvišje so bile korelacije med tremi faktorji notranje motivacije in med tremi faktorji zunanje motivacije. Trenutna prepričanost v pravilno izbiro študija je bila pozitivno povezana z vsemi tremi faktorji notranje motivacije in identificiranim uravnavanjem ter negativno povezana z amotivacijo. Ekstrinzični poklicni cilji so se nizko do zmerno visoko povezovali s faktorji zunanje motivacije, intrinzični poklicni cilji pa s tremi faktorji notranje motivacije, identificiranim in introjiciranim uravnavanjem ter negativno z amotivacijo. Študentke so imele na lestvicah želje po obvladovanju, identificiranega in introjiciranega uravnavanja višje dosežke od študentov. Lestvica AMS-C 28 ima ustrezno konstruktno in konvergentno veljavnost ter zanesljivost v slovenskem okolju.
Ključne besede: motivacija za študij, vprašalniki, validacija, poklicni cilji, študenti
