Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi 

15 znanstvenih člankov z največ ogledi« Nazaj

1. Narcisizem in obrambni mehanizmi pri ženskah

Sabina Bele

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 748  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. junij 2014

Povzetek: Ločimo zdrav narcisizem, ki se kaže v dobrem samovrednotenju, in patološki narcisizem, ko posameznik s samoidealizacijo in grandioznim mišljenjem prikriva občutek lastne (manj)vrednosti. Če je posameznik ob tem neempatičen in izkoriščevalski do drugih, se vse bolj približuje psihiatrični diagnozi narcisistične osebnostne motnje. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na narcisizem kot osebnostno potezo, čeprav lahko tudi tu razlikujemo bolj prikrito ali odkrito obliko narcisizma. Osredotočili smo se tudi na obrambne mehanizme, ki posameznika varujejo pred dražljaji, ki ogrožajo samospoštovanje ali kako drugače vzbujajo anksioznost. Čeprav je njihova uporaba pogosto nezavedna, novejša spoznanja govorijo v prid temu, da jih posameznik lahko opazuje in o njih poroča. Namen pričujoče raziskave je bil raziskati, kako se povezuje izraženost prikritega in odkritega narcisizma ter pogostost uporabe obrambnih mehanizmov, in sicer zanikanja, represije, regresije, kompenzacije, projekcije, intelektualizacije, reakcijske formacije, premeščanja, disociacije in somatske disociacije. Na vzorcu 203 žensk smo aplicirali vprašalnik narcisistične osebnosti NPI-40, lestvico hipersenzitivnega narcisizma HSNS, vprašalnik življenjskega sloga LSI, lestvico disociativnih izkušenj DES in vprašalnik somatske disociacije SDQ-20. Rezultati so pokazali, da ženske, ki imajo višje izražen prikriti narcisizem kot osebnostno potezo, pogosteje uporabljajo obrambne mehanizme, in sicer predvsem regresijo na zgodnejšo razvojno raven, kompenzacijo primanjkljajev na drugem področju, projekcijo neželenih ali nesprejemljivih aspektov, reakcijsko formacijo in disociacijo v obliki absorbcije ter depersonalizacije in derealizacije. Ženske z višje izraženim odkritim narcisizmom pa najpogosteje uporabljajo kompenzacijo kot način premeščanja izgube, intelektualizacijo v smislu razumskega namesto emocionalnega odziva in regresijo.

Ključne besede: narcisizem, obrambni mehanizmi, osebnostne lastnosti, ženske


2. Napovedniki zadovoljstva v partnerskem odnosu pri moških in ženskah

Gaja Zager Kocjan in Andreja Avsec

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 648  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. junij 2014

Povzetek: V raziskavi nas je zanimalo, ali se moški in ženske razlikujejo v tem, kaj jim je pomembno v partnerskem odnosu, in od česa je odvisno njihovo zadovoljstvo v tem odnosu. Predhodne raziskave le redko poročajo o pomembnih razlikah med spoloma v različnih napovednikih partnerskega zadovoljstva. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi v naši raziskavi, kjer smo med napovednike zadovoljstva vključili navezanost v odnosu, samospoštovanje in partnerjevo socialno oporo. V raziskavi je sodelovalo 200 udeležencev (od tega 63,5 % žensk), ki so izpolnili vprašalnik Doživljanje odnosov z bližnjimi ECR-RS, Vprašalnik kakovosti odnosa QRI, Lestvico zadovoljstva s partnerskim odnosom RSS ter enopostavčno mero samospoštovanja. Pri obeh spolih je bil pomemben pozitiven napovednik zadovoljstva s partnerskim odnosom samospoštovanje, pomembni negativni napovedniki pa so bili izogibanje in anksioznost v odnosu ter konfliktnost odnosa. Med spoloma ni bilo statistično pomembnih razlik. Naši rezultati so skladni z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki le redko poročajo o večjih razlikah med spoloma v različnih napovednikih.

Ključne besede: zadovoljstvo v partnerskem odnosu, razlike med spoloma, socialna opora, navezanost, samospoštovanje


3. Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli

Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement in Katarina Habe

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 617  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 16. november 2014

Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.

Ključne besede: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami


4. Osebnostne lastnosti psov in njihovih lastnikov

Nuša Klinar in Andreja Avsec

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 540  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. februar 2014

Povzetek: V raziskavi nas je zanimala povezanost samoocen osebnostnih lastnosti lastnikov z njihovimi ocenami osebnostnih lastnosti njihovih psov ter razlike med psi različnih pasem v osebnostnih lastnostih. V raziskavi je sodelovalo 661 lastnikov (556 žensk in 105 moških) ter enako število njihovih psov (332 samic in 329 samcev). Udeleženci so izpolnili vprašalnik velikih petih faktorjev osebnosti BFI ter preko prirejenega vprašalnika velikih pet BFI ocenili osebnostne lastnosti svojih psov. Ugotovili smo pomembno povezanost med vsemi dimenzijami lastnikove osebnosti in osebnostnimi lastnostmi njihovih psov. Poleg možnega vplivanja lastnika s svojimi lastnostmi na lastnosti psa je možen vzrok visokih korelacij tudi napaka ocenjevanja psov s strani lastnikov, saj si le-ti lahko želijo, da so jim psi v določenih značilnostih podobni. Ugotovili smo tudi, da se psi različnih pasem razlikujejo glede na izraženost treh od štirih ocenjenih osebnostnih lastnosti. V določeni meri so te razlike med pasmami skladne z opisi, ki jih podajajo vzreditelji, pogosto pa vzreditelji podajajo tako pomanjkljive opise, da ne moremo preveriti njihove skladnosti z našimi rezultati. Kljub temu, da raziskave na splošno kažejo, da so lastniki dobri ocenjevalci lastnosti svojih psov, je zaradi teoretičnih in praktičnih problemov merjenja osebnostnih lastnosti pri psih potrebno biti previden pri interpretaciji dobljenih rezultatov.

Ključne besede: osebnostne lastnosti, psi, razlike med vrstami


5. Prepoznavanje mam s poporodno depresijo in pomen ocenjevanja vedenja novorojenčka za spodbujanje njihovega odnosa s starši na enoti intenzivne nege novorojenčkov

Nastja Pucer, Jana Kodrič, Albina Gubanc in Darja Paro Panjan

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 374  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 12. junij 2014

Povzetek: Rojstvo bolnega ali nezrelega otroka ter zgodnja ločitev otroka od mame zaradi hospitalizacije v obdobju novorojenčka sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj poporodne depresije pri mamah. V prispevku je predstavljeno ugotavljanje pogostosti simptomov poporodne depresije pri mamah novorojenčkov, zdravljenih na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, ter preverjanje uporabnosti Brazeltonove lestvice za ocenjevanje vedenja novorojenčka kot pripomočka za spodbujanje interakcije med starši in otroki ter kot pripomočka za povečevanje starševskih kompetenc. V raziskavi je pri oceni poporodnega depresivnega razpoloženja sodelovalo 63 mam, katerih novorojenček je bil hospitaliziran na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, pri oceni vedenja novorojenčkov pa 26 novorojenčkov in njihovih staršev (12 mam je sodelovalo pri obeh delih raziskave). Rezultati kažejo, da zgodnja hospitalizacija novorojenčka predstavlja dejavnik, ki lahko vpliva na izraženost poporodnega depresivnega razpoloženja pri mamah, saj je bil odstotek mam, ki dosegajo razmejitveno točko za presejanje poporodne depresije na Edinburški lestvici poporodne depresije (EPDS), višji v primerjavi s pojavnostjo poporodne depresije v slovenskem prostoru. Rezultati potrjujejo potrebo po uporabi pripomočka za odkrivanje poporodne depresije pri mamah bolnih novorojenčkov in kažejo na možno korist uporabe NBAS za spodbujanje odnosa med starši in novorojenčkom.

Ključne besede: poporodna depresija, odnos med starši in novorojenčkom, Brazeltonova lestvica ocenjevanja vedenja novorojenčka (NBAS), hospitalizacija dojenčkov


6. Dejavniki akademskega odlašanja: vloga perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti

Eva Kranjec, Katja Košir in Luka Komidar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 334  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 28. junij 2016

Povzetek: V raziskavi smo preučevali dimenzije perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti kot dejavnike, ki se povezujejo z odlašanjem z akademskim delom. Osrednji namen raziskave je bil preveriti moderatorsko vlogo dimenzij perfekcionizma v odnosu med stopnjo anksioznosti in depresivnosti ter akademskim odlašanjem. Na vzorcu 403 študentov smo uporabili štiri lestvice: lestvico perfekcionizma FMPS, lestvico akademske prokrastinacije APS-SI, lestvico depresivnosti CESD in lestvico anksioznosti STAI-X2. Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu študentov obstaja statistično značilen pozitiven odnos med neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma, anksioznostjo, depresivnostjo in akademskim odlašanjem. Obenem so rezultati pokazali pomembno negativno povezanost med prilagojenima dimenzijama perfekcionizma in akademskim odlašanjem. Prav tako se je izkazalo, da so določene dimenzije perfekcionizma, anksioznost in depresivnost pomembni napovedniki akademskega odlašanja. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da odnos med stopnjo anksioznosti in akademskim odlašanjem moderira le ena od šestih dimenzij perfekcionizma (dimenzija osebni standardi), medtem ko odnos med stopnjo depresivnosti in akademskim odlašanjem moderira neprilagojena dimenzija pričakovanja staršev.

Ključne besede: akademsko odlašanje, perfekcionizem, anksioznost, depresivnost, študenti


7. Stabilnost samospoštovanja v odnosu do narcisizma in psihološkega blagostanja

Saša Zorjan in Katja Košir

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 322  |  flagNapisan v slovenščini.

Povzetek: Koncept stabilnosti samospoštovanja ima pomembno vlogo pri razumevanju medosebnega in psihološkega funkcioniranja posameznikov. Namen pričujoče raziskave je bil preveriti odnos med stabilnostjo samospoštovanja, narcisizmom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 178 udeležencev (77 % žensk). Povprečna starost udeležencev je bila 20 let, v razponu od 18 do 26 let. Udeleženci so reševali vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik psihološkega blagostanja PWBS, lestvico nestabilnosti samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Lestvica samospoštovanja RSES je bila uporabljena za oceno tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja; slednjo smo operacionalizirali kot razpršenost stopnje samospoštovanja v času. Za namene pridobitve podatka o stabilnosti samospoštovanja so udeleženci lestvico samospoštovanja reševali 14 dni zapored, medtem ko so ostale mere izpolnili prvi dan sodelovanja. Glavni učinek stopnje samospoštovanja se je pokazal tako v odnosu do narcisizma kot psihološkega blagostanja, v obeh primerih so se z višanjem stopnje samospoštovanja višale tudi vrednosti narcisizma ter psihološkega blagostanja. Stabilnost samospoštovanja (razpršenost stopnje samospoštovanja v času) je, ob upoštevanju stopnje samospoštovanja, dodatno pojasnila statistično pomemben delež variance narcisizma in psihološkega blagostanja. Višje vrednosti stabilnosti samospoštovanja so se povezovale z nižjimi vrednostmi narcisizma ter višjimi vrednostmi psihološkega blagostanja. Ob primerjanju dveh različnih mer stabilnosti samospoštovanja smo ugotovili prisotnost precenjevanja stabilnosti samospoštovanja pri posameznikih z bolj izraženim narcisizmom. Dobljeni rezultati so bili v skladu s postavljenimi hipotezami. V diskusiji je izpostavljena pomembnost upoštevanja tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti pričujoče raziskave ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.

Ključne besede: samospoštovanje, narcisizem, psihološko blagostanje


8. Socialna sprejetost nadarjenih učencev in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoli

Marina Horvat in Katja Košir

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 318  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. februar 2014

Povzetek: Raziskave vrstniških odnosov v šolskem okolju so običajno izvedene na normativnih vzorcih učencev, manj pa je znanega o podskupinah učencev, ki imajo določene posebnosti, zaradi katerih je tveganje za razvoj problemov z vrstniki v šoli in posledično za težave s kasnejšo prilagojenostjo večje. S tem namenom smo želeli preveriti, kako so socialno sprejeti nadarjeni učenci in učenci z dodatno strokovno pomočjo v 6. in 8. razredu osnovne šole. V raziskavi je bilo udeleženih 194 učencev (50,5 % deklet) iz 12 oddelkov osnovnih šol, od tega 16 učencev (8,3 %) z dodatno strokovno pomočjo (DSP), 39 identificiranih nadarjenih učencev (20,1 %) in ena nadarjena učenka z DSP. Uporabljena je bila sociometrična preizkušnja s pozitivnim in z negativnim kriterijem. Največ učencev z DSP je bilo uvrščeno v skupino zavrnjenih in povprečnih učencev. Učenci z DSP so s strani svojih sošolcev prejeli najmanj pozitivnih in vzajemnih ter največ negativnih izbir. Razlike v socialni sprejetosti učencev z DSP glede na spol in starost niso bile statistično pomembne. Nadarjeni učenci so prejeli največ pozitivnih in vzajemnih ter najmanj negativnih izbir. Najpogosteje so bili uvrščeni v skupino povprečnih ali priljubljenih učencev, vendar v primerjavi z učenci brez DSP niso bili bolj socialno sprejeti; so pa bili bolj sprejeti v primerjavi z učenci z DSP. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost raziskovanja podskupin učencev z DSP v prihodnjih raziskavah.

Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, učenci z dodatno strokovno pomočjo, sociometrične skupine, sociometrija


9. Družinsko okolje kot napovednik otrokovega govora: mediacijska vloga literarnih dejavnosti in simbolne igre

Urška Fekonja-Peklaj, Ljubica Marjanovič-Umek in Gregor Sočan

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 259  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 4. junij 2015

Povzetek: V predstavljeni raziskavi smo preučevali poti, preko katerih dejavniki družinskega okolja, povezani s SES-om družine, vplivajo na otrokov govor v obdobjih malčka in zgodnjega otroštva. Oblikovali smo mediacijski model poti, v katerem smo predvideli, da literarne dejavnosti v družini in spodbujanje simbolne igre predstavljajo mediacijske spremenljivke, ki posredujejo med učinkom izobrazbe staršev, družinskega imetja in govora staršev na otrokov govor. V vzorec je bilo vključenih 99 družin z otroki, starimi od 1 do 6 let. Podatke smo zbrali v družinah otrok, predvsem preko neposrednega opazovanja ter z uporabo polstrukturiranega pogovora s starši. Dobljeni rezultati so pokazali, da starši z visokim SES-om ter starši, ki rabijo bolj zapleten in spodbuden govor, svoje otroke pogosteje vključujejo v različne literarne dejavnosti. Ugotovili smo, da je med starševim in otrokovim govorom posredovala starševa uporaba miselnih pretvorb v simbolni igri z otrokom.

Ključne besede: družinska pismenost, izobrazba staršev, jezikovni razvoj, govor starša otroku, simbolna igra


10. Medsebojna podpora partnerjev v procesu žalovanja po otrokovi smrti

Polona Ozbič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 250  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 6. avgust 2015

Povzetek: Smrt bližnje osebe je ena najtežjih situacij, s katero se posameznik sooča večkrat v življenju. Za starše je zelo stresna otrokova smrt. Takrat je zelo pomembna medsebojna podpora partnerjev, ki jim je lahko v pomoč ali pa je vir stresa in je pomembno povezana s tem, kako se bodo žalujoči starši soočali z izgubo. Namen raziskave je bil preučiti medsebojno podporo partnerjev v procesu žalovanja po otrokovi smrti. S štirinajstimi žalujočimi starši smo izvedli poglobljeni usmerjeni intervju. S pomočjo utemeljene teorije smo opredelili tri glavne tematske sklope: pričakovanja žalujočega do svojega partnerja, značilnosti medsebojne podpore partnerjev in odnos med partnerjema v procesu žalovanja. Na osnovi podatkov so se kot prevladujoče kategorije izkazale: povezano žalovanje, samostojno žalovanje z občasno povezanostjo in izolirano žalovanje. Pri tem je, ne glede na spol, za posameznike s prvima dvema kategorijama značilno medsebojno razumevanje in tudi, da jim je medsebojna podpora v procesu žalovanja v pomoč. Za žalujoče, ki žalujejo izolirano, so značilni nefunkcionalni partnerski odnosi, ki otežujejo vzajemno podporo, tudi takrat, kadar si je partnerji želijo. Raziskava je pokazala novo ugotovitev v slovenskem prostoru, in sicer da žalujoči partnerji v funkcionalnem partnerstvu žalujejo pogosto samostojno z občasno povezanostjo in to prepoznavajo kot ustrezno podporo drug drugemu.

Ključne besede: smrt otroka, partnerski odnosi, proces žalovanja, partnerjeva podpora, spol


11. Veljavnost in zanesljivost Lestvice akademske motivacije na vzorcu slovenskih študentov

Melita Puklek Levpušček in Anja Podlesek

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 240  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 2. februar 2017

Povzetek: V pričujoči študiji sva ugotavljali konstruktno veljavnost ter zanesljivost Lestvice akademske motivacije, verzije za študente (Academic Motivation Scale, AMS-C 28, Vallerand idr., 1992) ter njeno povezanost s spolom, prepričanostjo v pravilno izbiro študija in poklicnimi cilji. AMS temelji na teoriji samodoločenosti, ki opredeljuje različne vrste motivacije na kontinuumu od amotivacije prek različnih vrst zunanje motivacije do notranje (povsem samodoločujoče) motivacije. Meri torej večdimenzionalni motivacijski konstrukt in vsebuje sedem lestvic. V validacijskem vzorcu je sodelovalo 324 študentov različnih smeri študija na Univerzi v Ljubljani. Z večskupinsko konfirmatorno faktorsko analizo sva potrdili sprejemljivo prileganje 7-faktorske strukture slovenskim podatkom in mersko invariantnost pripomočka glede na spol. Najvišje so bile korelacije med tremi faktorji notranje motivacije in med tremi faktorji zunanje motivacije. Trenutna prepričanost v pravilno izbiro študija je bila pozitivno povezana z vsemi tremi faktorji notranje motivacije in identificiranim uravnavanjem ter negativno povezana z amotivacijo. Ekstrinzični poklicni cilji so se nizko do zmerno visoko povezovali s faktorji zunanje motivacije, intrinzični poklicni cilji pa s tremi faktorji notranje motivacije, identificiranim in introjiciranim uravnavanjem ter negativno z amotivacijo. Študentke so imele na lestvicah želje po obvladovanju, identificiranega in introjiciranega uravnavanja višje dosežke od študentov. Lestvica AMS-C 28 ima ustrezno konstruktno in konvergentno veljavnost ter zanesljivost v slovenskem okolju.

Ključne besede: motivacija za študij, vprašalniki, validacija, poklicni cilji, študenti


12. Odnos med ustvarjalnostjo in igralnim materialom v kontekstu simbolne igre

Jelka Fric Jekovec in Valentin Bucik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 229  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 16. julij 2015

Povzetek: Ker se v simbolni igri odvijajo številni razvojni procesi na spoznavnem, čustvenem in socialnem področju, naj bi bila prav simbolna igra prostor, kjer otrok razvija svoje potenciale, med drugim tudi ustvarjalnost. Namen raziskave je bil proučiti odnos med ustvarjalnostjo otroka v zgodnjem otroštvu in različnimi vrstami igralnega materiala z vidika simbolne igre. 59 otrok, starih med pet in šest let, je pred pričetkom in po končani deseti igralni seansi izpolnilo Preizkus ustvarjalnega mišljenja TCT-DP. Med igralnimi seansami se je vsak otrok samostojno igral z eno od šestih vrst igrač, ki so se med seboj razlikovale v treh dimenzijah: strukturiranosti, realističnosti in kompleksnosti. Pričakovali smo, da se bo mera ustvarjalnosti zvišala pri vseh otrocih, vendar različno glede na vrsto igralnega materiala, s katerim so se otroci igrali. Rezultati so pokazali, da razlike v meri ustvarjalnosti med obema merjenjema niso bile statistično pomembne, zato ne moremo sklepati, da je različen igralni material pomembno prispeval k razliki v meri ustvarjalnosti, pokazal pa se je majhen porast mere ustvarjalnosti pri skupini otrok, ki je imela v igralnih seansah na voljo nizko strukturiran, nizko realističen in nizko kompleksen igralni material, kar je podobno, kot kažejo izsledki nekaterih drugih, primerljivih raziskav.

Ključne besede: ustvarjalnost, igra, igralni material, igrače, zgodnje otroštvo


13. Zanos pri visokošolskih učiteljih z vidika delovnih zahtev in delovnih virov

Katarina Habe in Sara Tement

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 221  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 15. april 2016

Povzetek: Namen naše raziskave je bil raziskati delovne vire in zahteve ter njihovo povezanost z zanosom pri delu. V skladu s tridimenzionalnim modelom zanosa smo proučevali zatopljenost, zadovoljstvo pri delu in notranjo motivacijo na delovnem mestu kot ločene dimenzije. Vzorec je zajemal 293 visokošolskih učiteljev po Sloveniji. Udeleženci so ocenjevali stopnjo delovnega zanosa, delovnih zahtev (npr. splošne delovne obremenitve) in delovnih virov (npr. raznolikost in avtonomija) s pomočjo slovenske različice Vprašalnika o zanosu pri delu in Lestvice delovnih zahtev/ virov. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo multiple regresije, pri čemer smo preučevali glavni in interaktivni učinek delovnih virov in zahtev. Rezultati so pokazali, da sta avtonomija in raznolikost pozitivno povezani z zatopljenostjo, zadovoljstvom na delovnem mestu in notranjo motivacijo pri delu. Ugotovili smo tudi, da je avtonomija najpomembnejši napovednik vseh treh dimenzij zanosa pri delu. Po drugi strani delovna obremenitev ni bila povezana z nobeno od dimenzij zanosa pri delu. Potrjen je bil tudi interaktivni učinek raznolikosti in delovne obremenitve ter raznolikosti in avtonomije na zatopljenost pri delu.

Ključne besede: delovni zanos, delovne zahteve in delovni viri, visokošolski učitelji


14. Struktura konstrukta čuječnosti: zavedanje doživljanja in sprejemanje doživljanja

Mihael Černetič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 221  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 15. maj 2017

Povzetek: Čuječnost je v zadnjih dveh desetletjih v psihologiji in sorodnih vedah doživela močan razmah, vendar se je razmeroma malo raziskav osredotočilo na sestavo samega konstrukta. Namen prispevka je predstaviti, medsebojno primerjati ter kritično ovrednotiti različne vrste modelov konstrukta čuječnosti. Enodimenzionalni modeli opredeljujejo čuječnost kot zgolj posameznikovo zavedanje svojega trenutnega doživljanja. Dvodimenzionalni modeli čuječnosti vključujejo zavedanje trenutnega doživljanja ter sprejemanje tega doživljanja. V večdimenzionalnih modelih pa je čuječnost pojmovana kot konstrukt s tremi ali več faktorji. Problem enodimenzionalnih modelov je, da ne opredeljujejo kvalitete zavedanja, saj je lahko v določenih primerih posameznikovo samozavedanje tudi kontraproduktivno (npr. pretirano samokritično). Pri multidimenzionalnih modelih sta problematična precejšnje vsebinsko prekrivanje faktorjev ter vključitev pojavov, ki morda niso del same čuječnosti. Kot najustreznejši se tako izkažejo dvodimenzionalni modeli, ki najbolj jedrnato in hkrati dovolj kompleksno zajamejo vsebino konstrukta.

Ključne besede: čuječnost, zavedanje, sprejemanje, nepresojanje, faktorska struktura


15. Socialna sprejetost srednješolcev v razredu in na socialnem omrežju Facebook

Tanja Špes in Katja Košir

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 214  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 28. marec 2017

Povzetek: Namen raziskave je bil preučiti odnos med socialno sprejetostjo v razredu in socialno sprejetostjo na Facebooku. Socialno sprejetost smo merili na dva načina, in sicer kot socialno preferenčnost in kot sociometrični položaj. Preverjali smo, ali so intenzivnost uporabe Facebooka, čas, preživet na Facebooku, in socialna preferenčnost v razredu pomembni pozitivni napovedniki socialne preferenčnosti na Facebooku. Dodatno smo preverili, ali se sociometrični položaj v razredu ujema s sociometričnim položajem na Facebooku. Za zbiranje podatkov smo uporabili Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka FBI in dve različici sociometrične preizkušnje; prva se je nanašala na sociometrični položaj učenca v razredu, druga pa na sociometrični položaj učenca na Facebooku. Vzorec je zajemal 188 učencev gimnazije, od tega 117 žensk (57,4 %) in 71 moških (34,8 %), njihova povprečna starost je bila 17,06 leta. Rezultati so pokazali, da je socialna preferenčnost v razredu pomemben napovednik socialne preferenčnosti na Facebooku in da sta sociometrični položaj v razredu in sociometrični položaj na Facebooku zmerno pozitivno povezana. Te ugotovitve so pomembne predvsem za načrtovanje preventivnih ukrepov, vezanih na učence, ki so zavrnjeni v razredu in na spletu, ter na učence, ki so žrtve nasilja.

Ključne besede: socialna sprejetost, razredi, Facebook, srednješolci, sociometrični položaj