Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 2

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Psihične motnje pri nabornikih in vojakih na služenju vojaškega roka

Miloš Židanik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 13  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 6. junij 2003

Povzetek: Služenje vojaškega roka predstavlja velik stresor, ob katerem lahko pride pri vojakih do raznih psihičnih motenj. Zaradi nevarnosti propulzivnih reakcij in avtoagresivnih dejanj je pomembno izostriti psihološko presejalno testiranje, da se že pred začetkom služenja vojaškega roka prepoznajo posamezniki, za katere je verjetno, da se bodo pri njih pojavile psihične motnje. Za namen tega prispevka sem analiziral podatke 1032 nabornikov s področja občine Maribor glede na psihične motnje, zaradi katerih so bili označeni za omejeno sposobne, začasno nesposobne in nesposobne za služenje vojaškega roka. Poleg tega sem analiziral podatke 71 vojakov, ki so bili urgetno pregledani v moji psihiatrični ambulanti. Med vsemi naborniki je bilo le 471 (45,6 %) sposobnih za vojaško službo. 180 jih je bilo delno sposobnih, od tega zaradi psihičnih motenj 5, 164 jih je bilo začasno nesposobnih, od tega 43 zaradi psihičnih težav in 97 nesposobnih za služenje vojaškega roka, od tega 72 zaradi psihičnih motenj. Med razlogi za omejitev, začasno nesposobnost ali nesposobnost za služenje vojaškega roka, je bil 56,7 % delež osebnostnih motenj. V opazovani skupini vojakov, pregledanih v psihiatrični ambulanti, je bil delež osebnostno motenih še večji: 74,6 % (n = 71). Od teh je imelo največ vojakov z osebnostno motnjo disocialno osebnostno motnjo (41,5 %). Rezultati kažejo, da je med presejalno testiranje potrebno vključiti instrument, ki bo direktno prepoznaval posamezne kategorije osebnostno motenih in ne le posredno kot dosedanji.

Ključne besede: psihiatrija, vojaška služba, motnje prilagajanja, osebnostne motnje, presejalno testiranje, psihologija


« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 2