« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 3
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Epistemološka identiteta psihologije
Matej Černigoj
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 35 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 18. september 2003
Povzetek: Namen članka je najprej predstaviti tri različne, medsebojno nereducibilne pristope k preučevanju človeške duševnosti, nato pa ponuditi konceptualni model, ki omogoča njihovo smiselno povezovanje. Članek začnem s splošno razširjenim védenjem o treh glavnih determinantah človekovega vedenja: dednostjo, socialnim okoljem in samodejavnostjo, ki ga nato povežem s Stevensovim (1998) razumevanjem treh za psihologijo primernih epistemologij. Nomotetična epistemologija je primerna za preučevanje vedenja, ki korenini v naših bioloških dispozicijah, hermenevtična za preučevanje vedenja, ki temelji na simbolnih pomenih, transformativna pa za preučevanje vedenja, ki izvira iz sposobnosti refleksivnega zavedanja. Te tri epistemologije nato povežem s pomočjo Gergenove (1973) ideje o kontinuumu časovne stabilnosti pojavov, ki ga dopolnim z dimenzijo abstraktnosti njihove obravnave. Predpostavim, da zahteva nomotetično obravnavanje časovno manj stabilnih pojavov višjo raven abstrakcije in obratno. To je za psihologijo zelo pomembno, saj ji po eni strani priznava možnost biti nomotetična znanost, po drugi strani pa opozarja na nujnost dopolnjevanja njenih ugotovitev z interpretativnimi in fenomenološkimi spoznanji.
Ključne besede: psihologija, epistemologija, znanost, hermenevtika, fenomenologija, identiteta
