Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Pripovedovanje zgodbe kot pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja

Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja in Simona Kranjc

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 26  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 13. maj 2004

Povzetek: Otrokovo pripovedovanje zgodbe je v razvojnopsihološki in jezikoslovni znanosti zanimivo z vidika ocenjevanja otrokove razvojne ravni govora, zlasti pragmatične komponente govora, in z vidika poučevanja in učenja v predšolskem obdobju. V predstavljeni raziskavi smo analizirale in ocenile zgodbe otrok, ki so jih ti pripovedovali v različnih pogojih, to je ob slikanici brez besed, po poslušanju besedila iz slikanice in po posredovanem začetku zgodbe, to je uvodnem stavku. V vzorec smo vključile otroke treh starostnih skupin, in sicer otroke, stare približno 4, 6 in 8 let; v vsaki starostni skupini je bilo približno polovica deklic in polovica dečkov. Zbrale smo več kot 300 zgodb, ki smo jih analizirale in ocenile na osnovi izdelanih kriterijev za ocenjevanje razvojne ravni zgodbe, pri čemer smo upoštevale dva ključna kriterija ocenjevanja: koherentnost in kohezivnost zgodbe. Dobljeni rezultati, ki so nam omogočili primerjave glede na starost in spol otrok ter kontekst, v katerem so otroci pripovedovali zgodbo, kažejo na pomembne razvojne razlike v vsebini in strukturi zgodbe med različno starimi otroki in na pomembno vlogo konteksta, v katerem otroci pripovedujejo zgodbe. Razlike v pripovedovanju zgodb med deklicami in dečki se niso izkazale kot pomembne. Dobljeni rezultati nam omogočajo tudi nekatere dodatne razmisleke o možnostih in pristopih za dodatno spodbujanje govornega razvoja znotraj kurikula za vrtce oz. učnih načrtov v šoli.

Ključne besede: zgodba, pripovedovanje, predšolski otroci, koherentnost, kohezivnost, razvojne ravni


« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 1