Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 2

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Elektroencefalografska koherenca

Simon Brežan, Veronika Rutar, Vito Logar, Blaž Koritnik, Gregorij Kurillo, Aleš Belič, Tadej Bajd in Janez Zidar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 13  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 31. avgust 2004

Povzetek: Obdelava posameznih vidikov informacij poteka v različnih področjih možganske skorje vzporedno in ločeno. Ni pa jasno, kakšen je mehanizem povezovanja oz. integracije teh različnih vidikov v celostno zaznavo ali dejanje. Problem povezovanja je eden ključnih problemov pri razumevanju delovanja možganov. Funkcijsko povezovanje med sodelujočimi možganskimi področji morda poteka prek sinhronizirane oscilirajoče aktivnosti nevronov. Takšno povezovanje je raziskano predvsem znotraj vidnega sistema, verjetno pa je podoben mehanizem lahko osnova vidno-motorične integracije in funkcijske sklopitve pri drugih možganskih procesih in vedenjskih kontekstih (npr. zaznavanje, kompleksni gibi, usmerjena pozornost, učenje, delovni spomin). Sinhroniziranost oscilirajoče nevronske aktivnosti lahko merimo z elektroencefalografsko (EEG) koherenco. V prispevku predstavljamo primer raziskave sprememb koherence pri vidno-motorični nalogi. Med izvajanjem te naloge smo ugotovili povečanje koherence med vidnimi in motoričnimi področji možganske skorje. Povečanje kaže na funkcijsko sodelovanje med vidnimi in motoričnimi področji, lahko pa nanj vplivajo tudi drugi kognitivni procesi, kot je usmerjena pozornost. Koherenčna analiza EEG signala je primerna za preučevanje integrativnih možganskih procesov. Ker z njo spremljamo le enega od možnih mehanizmov integracije, se zdi najbolj obetavna v povezavi z drugimi funkcijskimi in elektrofiziološkimi metodami preučevanja možganov.

Ključne besede: elektroencefalografija, koherenca, problem povezovanja, vidno-motorična integracija


« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 2