« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 2
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Kognitivne posledice več let po hudi kraniocerebralni travmi v otroštvu
Janez Ravnik, Matej Lipovšek, Alenka Sever in Katarina Bračič
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 24 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 31. avgust 2004
Povzetek: Pri kognitivni oškodovanosti otrok po kraniocerebralni travmi je dolgo prevladovalo mnenje, da zanjo velja t.i. Kennardin princip: mlajši kot je otrok v času poškodbe, blažje bodo posledice. Namen naše raziskave je bil ugotoviti obseg kognitivne oškodovanosti več let po hudi kraniocerebralni travmi v otroštvu, oceniti vpliv starosti ob poškodbi ter uporabnost nekaterih kliničnih dejavnikov za dolgoročno napoved okrevanja. Z nevropsihološkimi testi smo testirali šestnajst otrok oz. adolescentov, ki so pred vsaj šestimi leti utrpeli hudo kraniocerebralno travmo. Kljub odsotnosti nevroloških izpadov pri večini pa je bila pri eni osmini do eni polovici še vedno prisotna oškodovanost različnih kognitivnih funkcij. Najpogosteje je bil oškodovan spomin. Udeleženci, ki so bili v času poškodbe stari več kot šest let, so imeli v povprečju boljše rezultate na praktično vseh testih v primerjavi z mlajšimi. Starost je najbolj vplivala na oškodovanost funkcij čelnih možganskih režnjev. Klinični dejavniki so imeli omejeno napovedno vrednost, za najbolj uporabno se je izkazalo trajanje kome. Rezultati kažejo trend, ki nasprotuje Kennardinemu principu: mlajši kot je otrok, hujše so posledice kraniocerebralne travme. Za otroke po tovrstni poškodbi je potrebna ustrezna dolgotrajna obravnava njihove kognitivne oškodovanosti.
Ključne besede: kraniocerebralna travma, nevropsihološki testi, kognitivne funkcije, spomin, inteligentnost
