Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Bralna motivacija učencev v osnovni šoli

Sonja Pečjak in Nataša Bucik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 32  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 2. februar 2005

Povzetek: Bralna motivacija je eden od ključnih dejavnikov bralne, s tem pa tudi učne učinkovitosti učencev. Namen našega prispevka je na vzorcu slovenskih osnovnošolcev (zajeli smo 1073 učencev 3. razreda in 1282 učencev 7. razreda) pokazati povezanost med posameznimi dimenzijami bralne motivacije z bralnim vedenjem, starostjo in spolom učencev ter na povezanost bralne motivacije z bralnimi dosežki učencev. S pomočjo vprašalnika bralne motivacije, ki je vključeval faktorja kompetentnost za branje ter interes in pojmovanje pomembnosti branja, smo prišli do naslednjih ugotovitev: tretješolci kažejo nekoliko višjo kompetentnost in pomembno boljši interes za branje kot sedmošolci, pri čemer so razlike v obeh razredih v prid dekletom. Bralna kompetentnost ter interes za branje in pojmovanje pomembnosti branja se odražata tudi v dejanskem bralnem vedenju učencev – bolj kompetentni učenci in tisti z večjim interesom in pojmovanjem pomembnosti branja berejo pogosteje in dalj časa ter se večkrat samoiniciativno odločijo za branje kot njihovi, bralno manj motivirani vrstniki. Boljša bralna motivacija pa se kaže tudi v večji bralni učinkovitosti učencev, saj so bili dobri bralci bolj kompetentni ter izražali višji interes in pomembnost branja kot povprečni in slabi bralci.

Ključne besede: bralna motivacija, učenci, starostne razlike, medsopne razlike, bralna uspešnost


« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 4