Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Kako splošen je konstrukt splošne informiranosti?

Predrag Zarevski, Dragutin Ivanec in Zrinka Zarevski

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 18  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 4. april 2005

Povzetek: Malo konstruktov v polju diferencialne psihologije je zbudilo toliko zanimanja med psihologi, a tudi med strokovnjaki sorodnih področij, kakor konstrukt splošne (besedne) informiranosti. Zato se je zdelo razumno preveriti veljavnost tega konstrukta, merjenega s testom splošne informiranosti, v primerjavi z nekaterimi drugimi merami znanja (znanje o kulturi, besednjak, poznavanje najnovejših dogodkov, znanje tujega jezika) ter s standardnim testom faktorja g. Vzorec 376 kandidatov za državne službe je bil testiran v selekcijski situaciji. Opravljene so bile tri analize, ki naj določijo položaj testa splošne informiranosti v prostor, skupen z drugimi merami besednih kompetentnosti. Prva analiza je preverjala latentno strukturo prostora štirih testov enakega formata, ki so spraševali o znanju tujk, o splošni kulturi, poznavanju najnovejših dogodkov in splošni informiranosti. Druga analiza je dodatno vključevala tudi test faktorja g inteligentnosti, da bi se preverilo, ali se struktura, dobljena v prvi analizi, z dodanim faktorjem g spremeni. V tretji analizi je bil dodan test znanja angleškega jezika. V vseh treh analizah glavnih komponent se je le ena lastna vrednost pokazala višja kot ena, pojasnjujoč med 52 in 64% celotne variance. V vseh analizah je imel test splošne informiranosti najvišjo projekcijo na edino značilno latentno dimenzijo preučevanih kognitivnih prostorov. Zaključiti je mogoče, da je konstrukt splošne informiranosti v središču strukture in da je merjenje splošne informiranosti in obravnava tega konstrukta eno pomembnejših vprašanj v psihodiagnostiki. Potrebno bi bilo nadalje raziskati strukturo konstrukta, saj se zdi, da ni imenovan splošna informiranost po naključju.

Ključne besede: medosebne razlike, raven znanja, splošna informiranost, veljavnost, komponentna analiza, splošna inteligentnost


« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 1