Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 3

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


"Spominjam se, kako sem preverjal, ali mama še diha."
Kako družinski odnosi ohranjajo, regulirajo in razrešujejo travmatične izkušnje: relacijsko družinska integracija

Katarina Kompan Erzar, Christian Gostečnik in Tomaž Erzar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 78  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 15. december 2005

Povzetek: Travmatična izkušnja je ena najbolj uničujočih izkušenj, ki lahko zadenejo družinski sistem. Če hočemo razumeti, zakaj določena izkušnja ohranja travmatične razsežnosti, moramo vedeti, da je travma lahko zelo učinkovit mehanizem regulacije afekta v družinskem sistemu prav zaradi svoje organske narave. In prav to spoznanje nam odpira vpogled v organsko naravo medosebnih odnosov in prostora, ki se ustvari med "jaz" in "ti". Na primeru terapije bomo pokazali, kako dinamika regulacije afekta ohranja travmo znotraj sistema skozi več generacij. Odkritje novega pogleda na travmo je namreč, da travma, ki je nihče ne vzame nase, torej zanjo ne prevzame odgovornosti, ohranja svojo neobvladljivost in se z nezmanjšano močjo preko okrnjenega sočutja in neobvladljive tesnobe do otrok prenaša iz generacije v generacijo ter preko sekundarne travmatizacije od partnerja k partnerju. Šele odnos, ki bo omogočil sprejemanje odgovornosti za travmo, bo tako ustvaril zdrave razmejitve ter zaustavil prenašanje travmatičnih afektov.

Ključne besede: čustvena travma, družine, nadzor čustev, sekundarna travmatizacija, navezanost


« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 3