Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Odnos navezanosti in nadaljevanje vezi v procesu žalovanja

Anja Simonič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 37  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 5. marec 2006

Povzetek: Predmet pričujočega prispevka je odnos navezanosti kot eden izmed dejavnikov, ki sooblikujejo proces žalovanja po izgubi partnerja. V izvedeni, integrativno naravnani študiji o procesu žalovanja po izgubi partnerja zaradi nenadne ali pričakovane smrti v času enega do dveh let po izgubi se je odnos med partnerjema izkazal kot pomemben pokazatelj procesa žalovanja. V skladu z občutljivo naravo procesa žalovanja za raziskovanje se je avtorica odločila za študijo primera kot metodo dela (sodelovalo je sedem udeležencev) in krožno oblikovan raziskovalni proces. Funkcioniranje žalujočih na različnih področjih življenja je ocenjevala s polstrukturiranim intervjujem, posebej oblikovanim za namen raziskave, ter s prirejeno verzijo podtesta Navezanost v okviru Slikovnega testa separacije in individualizacije (Žvelc in Žvelc, 2000). Ugotovila je, da se določene vsebine v procesu žalovanja specifično vežejo na vrsto odnosa s partnerjem pred izgubo (ambivalenten in tesno povezan, odvisen odnos) ter doživljanje sedanje pozicije v odnosu do umrlega partnerja. Avtorica je zaključila, da je brez nadaljnjega raziskovanja težko ocenjevati, kakšno doživljanje sedanje pozicije v odnosu do partnerja prispeva k zdraviizpeljanosti separacije in individualizacije oziroma procesa žalovanja. Dobljena spoznanja so omejena na specifični kontekst posameznega udeleženca. Dejstvo, da je avtorica ob študiji primera kot metodi dela odkrila v procesu žalovanja in odnosu navezanosti med partnerjema določene vzorce, pa kaže na možnost le-teh tudi v širši populaciji.

Ključne besede: žalovanje, navezanost, partnerski odnosi, študija primera


« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4