Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Predstavitev in kritika teorije socialnih predstav

Matej Černigoj

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 28  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. marec 2000

Povzetek: Teorija socialnih predstav je gotovo ena izmed najpopularnejših, pa tudi najbolj spornih teorij v sodobni socialni psihologiji. Njen avtor, Serge Moscovici, jo je zasnoval z eksplicitnim namenom ustvariti alternativo prevladujoči individualistični in psihologizirajoči severnoameriški socialni psihologiji. Teorija socialnih predstav naj bi predstavljala novo socialnopsihološko paradigmo, ki bi tej znanstveni disciplini omogočila zasesti osrednje mesto med družboslovnimi znanostmi, kar pomeni, da bi povezala individualno in kolektivno raven razlag človeškega vedenja. Zaradi takih obljub je teorija socialnih predstav prevzela domišljijo velikega števila evropskih socialnih psihologov in raziskave, ki se tako ali drugače sklicujejo nanjo, se kar vrstijo. A teorija socialnih predstav ima tudi temnejšo plat. Polna je notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, na katere nekateri avtorji neutrudno opozarjajo, čeprav na videz brez večjega uspeha. Teorija socialnih predstav je bila v našem prostoru pred kratkim že predstavljena (Vec, 1999), vendar brez kakšnega posebnega poskusa ovrednotenja in zato po mojem mnenju nezadovoljivo. S pričujočim prispevkom želim zapolniti to vrzel, zato se osredotočam predvsem na logično strukturo teorije ter na kritike, ki so bile s tem v zvezi že izražene. Hkrati poskušam nekoliko osvetliti veliko popularnost teorije socialnih predstav z zgodovinskega in socialnopsihološkega vidika. Seveda pa svojega cilja ne morem doseči brez ponovnega poskusa predstavitve teorije same, kar je zaradi njenih prej omenjenih lastnosti precej težka naloga.

Ključne besede: socialna psihologija, socialne predstave, kolektivne predstave, kritika, teorija


« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 1