Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 17 (2008), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Nekateri prediktorji življenjskih ciljev v Sloveniji in na Hrvaškem

Olga Poljšak Škraban, Urban Vehovar, Sonja Žorga, Zvjezdan Penezić in Marina Nekić

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 15  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 7. april 2008

Povzetek: Življenjski cilji in interesi, ki so del motivacijskega sistema, imajo pomembno vlogo v psihološkem razvoju posameznika, saj usmerjajo načrtovanje življenja in odločanja ter zato tudi življenjski potek ljudi v prihodnosti. Prispevek predstavlja rezultate raziskave, ki proučuje razlike med slovenskim in hrvaškim vzorcem v izraženosti ciljev, usmerjenih v delovanje oz. v skupnost ter v analizo pomembnih prediktorjev obeh vrst ciljev na obeh vzorcih. Raziskava je izvedena na vzorcu 924 odraslih oseb obeh spolov (v starosti 21 do 70 let) iz Slovenije in Hrvaške. Uporabljena je bila Lestvica življenjskih ciljev (Pohlmann in Brunstein, 1997) ter Vprašalnik o doživljanju pomembnosti in uresničevanju nekaterih življenjskih ciljev. Rezultati kažejo na pomembne razlike med obema vzorcema pri ciljih, usmerjenih v delovanje oz. v skupnost; na obeh področjih dosegajo udeleženci iz hrvaškega vzorca višje rezultate kot slovenski udeleženci. V obeh vzorcih sta se kot pomembna prediktorja ciljev, usmerjenih v delovanje pokazala starost in ocena pomembnosti koristne izrabe prostega časa, za cilje, usmerjene v skupnost pa spol, starševstvo ter oceni pomembnosti starševstva in koristne izrabe prostega časa. Dobljene razlike razlagamo s procesi družbene modernizacije in ravnijo družbene blaginje, pri čemer se slovenski udeleženci raziskave gibljejo v okolju, v katerem imajo večje možnosti za uresničevanje svojih življenjskih ciljev, so bližje postmaterializmu in individualizmu.

Ključne besede: motivacija, vrednote, razvojne naloge, starostne razlike, medkulturne razlike, odraslost


« Nazaj na Letnik 17 (2008), Številka 1