Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 18 (2009), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Osebnostna struktura v zgodnjem in srednjem mladostništvu, kot jo (samo)zaznavajo mladostniki, njihovi sošolci in mame

Helena Smrtnik Vitulić in Maja Zupančič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 26  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 4. maj 2009

Povzetek: V raziskavi sva ugotavljali osebnostno strukturo mladostnikov v zgodnjem in srednjem mladostništvu. Raziskava je potekala vzdolžno in je temeljila na pristopu več ocenjevalcev. Mladostniki, njihovi sošolci in mame so s pomočjo Vprašalnika individualnih razlik med otroki (VIRO) neodvisno (samo)ocenili osebnostne značilnosti ciljnih mladostnikov. Ob prvem merjenju je bilo v raziskavo vključenih 219 ciljnih mladostnikov (M = 14;7 let), ki so obiskovali osme razrede osnovnih šol v različnih slovenskih regijah. Ob drugem merjenju, dve leti kasneje, je večina mladostnikov obiskovala druge letnike srednjih šol (14 % osip vzorca). Po pregledu rezultatov komponentnih analiz, ki sva jih opravili z lestvicami VIRO, sva pri vseh treh skupinah ocenjevalcev mladostnikove osebnosti pri obeh merjenjih obdržali štirikomponentno rešitev. Glede na samoocene mladostnikov in ocene mam je bila struktura lestvic VIRO v času obeh merjenj sestavljena iz ekstravertnosti, vestnosti, čustvene nestabilnosti in nesprejemljivosti, glede na ocene sošolcev pa iz ekstravertnosti – čustvene stabilnosti, vestnosti, priljubljenosti in nesprejemljivosti. Pri obeh merjenjih se komponenta intelekt/odprtost, ki naj bi jo po teoretskem modelu tvorili lestvica inteligentnost in odprtost za izkušnje, ni pokazala kot samostojna. Lestvica inteligentnost je glede na samoocene in ocene sošolcev sestavljala komponento vestnost, glede na ocene mam pa se je negativno povezala s komponento čustvena nestabilnost. Lestvica odprtost za izkušnje se je priključila komponenti ekstravertnost (samoocene, ocene mam) oz. ekstravertnost – čustvena stabilnost (ocene sošolcev).

Ključne besede: mladostništvo, več ocenjevalcev, osebnostne poteze, struktura osebnosti, pet-faktorski, model osebnosti


« Nazaj na Letnik 18 (2009), Številka 1