Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 18 (2009), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Povezanost samopodobe in samospoštovanja z agresivnostjo

Renata Marčič in Darja Kobal Grum

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 79  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 21. januar 2010

Povzetek: Zanimala nas je povezanost neodvisne in soodvisne samopodobe ter višine samospoštovanja z agresivnostjo. Nekatere pretekle raziskave so dale nasprotujoče si rezultate glede povezanosti med agresivnostjo ter samopodobo in samospoštovanjem. Raziskovalci poročajo o negativni povezanosti, pa tudi pozitivni in ničelni. V raziskavi je sodelovalo 158 oseb, starih od 19 do 51 let, povprečna starost je bila 24 let. Samopodobo smo merili z Vprašalnikom samopodobe za odrasle (Adult Sources of Self-Esteem Inventory – ASSEI; Elovson in Fleming, 1989), višino samospoštovanja z Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (Rosenberg self-esteem scale – RSES; Rosenberg, 1965), agresivnost pa z Vprašalnikom agresivnosti (The Aggression Questionnaire – AQ; Buss in Perry, 1992). Rezultati so pokazali, da so področja soodvisne samopodobe pomembno povezana z agresivnostjo, področja neodvisne samopodobe pa ne, tudi če kontroliramo vpliv višine samospoštovanja na ta odnos. Višina samospoštovanja je pomembno negativno povezana z jezo, sovražnostjo in skupno agresivnostjo, tudi če kontroliramo vpliv samopodobe na povezanost med višino samospoštovanja in oblikami agresivnosti. Zaključimo lahko, da nam pri raziskovanju odnosa med doživljanjem sebe in agresivnostjo dajo pomembno informacijo le določena področja samopodobe; višino samospoštovanja pa je smiselno upoštevati le pri določenih oblikah agresivnosti, kot sta jeza in sovražnost, ne pa tudi pri fizični in besedni agresivnosti.

Ključne besede: samopodoba, samospoštovanje, agresivnost, jeza, sovražnost


« Nazaj na Letnik 18 (2009), Številka 4