Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 19 (2010), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Ocenjevanje otrokovega zgodnjega razvoja: kaj, zakaj in kako?

Tajana Brajović

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 71  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 11. maj 2010

Povzetek: Pri ocenjevanju in spremljanju otrokovega zgodnjega razvoja so pogosto v ospredju področja motorike, govora, osebnostnega in socialnega razvoja ter spoznavnega razvoja. Predstavljen je pregled nekaterih razvojnih mejnikov teh področij, obenem pa spoznanje, da ugotavljanje otrokovega zgodnjega razvoja presega zgolj orientacijo glede na časovne mejnike. V sklopu primarne zdravstvene preventive v Sloveniji za odkrivanje otrok, pri katerih bi lahko bil prisoten zaostanek v razvoju, uporabljamo preizkusa Denverski razvojni presejalni test II in Sistematski psihološki pregled triletnega otroka. Osnovna namena uporabe presejalnih testov sta zgodnja prepoznava otrok s težavami v razvoju in oblikovanje ustrezne zgodnje obravnave – t.i. zgodnje intervencije. Psiholog si pri načrtovanju slednje pomaga z uporabo psiholoških preizkusov, s katerimi ocenjuje vrsto in stopnjo otrokovih težav ter primanjkljajev na različnih področjih razvoja. Tako v presejalne namene, kakor tudi za podrobnejše ugotavljanje otrokovih težav, bi bilo potrebno uporabljati psihometrično ustrezne, na slovenskem vzorcu standardizirane, merske pripomočke. Predstavljene so nekatere težave, s katerimi se psihologi v primarni zdravstveni dejavnosti srečujemo pri ocenjevanju otrokovega zgodnjega razvoja in nekatere možne rešitve teh.

Ključne besede: razvoj otroka, presejalni testi, primarna preventiva, zgodnja intervencija


« Nazaj na Letnik 19 (2010), Številka 1