Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 19 (2010), Številka 3

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Preliminarna raziskava merskih značilnosti Vprašalnika o odnosih s starši (VOS)

Ana Kozina, Mojca Rožman in Tina Rutar Leban

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 46  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 29. november 2010

Povzetek: V prispevku predstavljamo razvoj Vprašalnika o odnosih s starši (VOS) in njegove merske značilnosti. Vprašalnik je nastal na podlagi opredelitve vzgojnih slogov D. Baumrind (1967) ter 3D modela vzgoje Milivojevića in sodelavcev (2004). Osnovna predpostavka zaradi katere smo vprašalnik razvili je, da se učni dosežki učencev in njihovi odnosi s starši pomembno povezujejo. Vprašalnik ugotavlja učenčevo zaznavo odnosa s starši in meri tri faktorje: (a) avtoritativni vzgojni slog in avtonomija, (b) avtoritarni vzgojni slog in (c) nagrajevanje. Na priložnostnem vzorcu učencev sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol v Sloveniji (N = 333) se je vprašalnik izkazal kot zanesljiv (,72 > α < ,95) in občutljiv (povprečni r = ,67). Rezultati kažejo pomembne razlike med spoloma v zaznavanju avtoritativnega vzgojnega sloga in avtonomije ter nizke povezave med učnimi dosežki in učenčevo zaznavo odnosov s starši.

Ključne besede: vzgojni slogi, učni uspeh, odnos med starši in otroci, razvoj vprašalnika, psihometrične značilnosti


« Nazaj na Letnik 19 (2010), Številka 3