Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Alternativna terapevtska skupnost Janeza Ruglja po modelu "velikih pet"

Judita Bagon

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 13  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. december 2000

Povzetek: Alternativna terapevtska skupnost (ATS) J. Ruglja je specifična socialna skupnost, v katero se vključujejo ljudje v stiski (ves čas jih je vključenih okoli 120), ljudje, ki so doživeli nekakšen življenjski hendikep. Skupina je specifična tudi zaradi načina zdravljenja, t.j. intenzivnega aktiviranja mehanizmov zdravega življenja, s katerimi človek presega psihično in socialno prizadetost. Rezultati merjenja strukture osebnosti z vprašalnikom BFQ - po modelu "velikih pet" so pokazali, da ATS kot celota dosega nižje rezultate od standardnih (povprečja populacije) na vseh dimenzijah in poddimenzijah, razlika je statistično pomembna na dimenziji Čustvena stabilnost in na poddimenziji Kontrola čustev. ATS pa ni enovita skupina. Rezultati se glede na opredelitev ob vstopu v program pomembno razlikujejo. Člani z opredelitvama "nevrotičen" in "psihotičen" dosegajo rezultate pod povprečjem, spremljevalci pacientov pa podobne rezultate kot kontrolna skupina (izbrana iz nečlanov ATS). Rezultati članov z opredelitvijo "alkoholik" so nekoliko nepričakovani, saj v nobeni od dimenzij ali poddimenzij pomembno ne odstopajo od spremljevalcev ali od kontrolne skupine, tudi pri Čustveni stabilnosti ne. Glede na čas bivanja v programu se rezultati podskupin bistveno ne razlikujejo, opozarjajo pa na to, da se s časom bivanja v programu rezultati podskupin spreminjajo – skupina, ki je v programu 1-2 leti je dosegla višje rezultate kot začetniška skupina (razlika je statistično pomembna samo na poddimenziji Kontrola čustev), pri skupinah, ki so v programu dlje časa, pa se rezultati zopet znižajo, dokler se ne zvrstijo okoli povprečja (T=50). Rezultati na lestvici iskrenosti (ki lahko izražajo tudi pozitivno oziroma negativno podobo o sebi) niso pokazali nobene posebnosti, dokler razvrščanje v skupine ni opozorilo, da je povprečni rezultat posledica doseganja visokih oziroma nizkih vrednosti posameznih podskupin, kar je nedvomno izziv za nadaljnje raziskovanje.

Ključne besede: alternativna terapevtska skupnost, alkoholiki, nevrotiki, model velikih pet, struktura osebnosti


« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 4