« Nazaj na Letnik 20 (2011), Številka 3
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Čustva, motivacija in samoregulacija fantov in deklet pri učenju matematike
Cirila Peklaj in Sonja Pečjak
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 68 | Napisan v angleščini. | Objavljeno: 12. december 2011
Povzetek: Namen študije je bil raziskati odnos afektivnih in motivacijskih procesov s samoregulacijo pri matematiki pri srednješolcih. Zanimalo nas je ali se te povezave razlikujejo glede na spol ter koliko čustvene in motivacijske spremenljivke napovedujejo uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij dijakov. V raziskavi je sodelovalo 397 slovenskih dijakov prvega letnika gimnazije (145 fantov in 252 deklet). Dijaki so s pomočjo treh lestvic ocenili pozitivna in negativna čustva pri matematiki v treh kontekstih: med poukom, med učenjem doma in med preizkusom. Ciljno motivacijske orientacije dijakov smo merili z revidiranim AGQ vprašalnikom (Achievement Goal Questionnaire Revised AGORevised; Elliot in Murayama, 2008), lastno učinkovitost dijakov s PALS-om (Patterns of Adaptive Learning Scales PALS; Midgley et al., 2000), kognitivne in metakognitivne strategije pa z MSLQ (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich et al., 1991). Pri dekletih smo med čustvenimi in motivacijskimi dimenzijami našli več pomembnih korelacij kot pri fantih, pri fantih pa več pomembnih povezanosti med čustvi in strategijami. Hierarhična regresijska analiza je pokazala, da čustva pri fantih pojasnijo več variance pri uporabi kognitivnih in metakognitivnih strategij kot pri dekletih. Pri obeh spolih pa so najbolje napovedovala uporabo (meta)kognitivnih strategij pozitivna čustva med učenjem matematike doma in pri preizkusu iz matematike. Med motivacijskimi spremenljivkami pa je pomemben del variance v uporabi vseh strategij pri dekletih pojasnila le ciljna usmerjenost v dosežek. Ob koncu izpostavljamo implikacije emocionalnih in motivacijskih spremenljivk za uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju matematike in za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: čustva, motivacija, samoregulacija, matematika, učni uspeh