Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 20 (2011), Številka 3

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Čustva, motivacija in samoregulacija fantov in deklet pri učenju matematike

Cirila Peklaj in Sonja Pečjak

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 68  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 12. december 2011

Povzetek: Namen študije je bil raziskati odnos afektivnih in motivacijskih procesov s samoregulacijo pri matematiki pri srednješolcih. Zanimalo nas je ali se te povezave razlikujejo glede na spol ter koliko čustvene in motivacijske spremenljivke napovedujejo uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij dijakov. V raziskavi je sodelovalo 397 slovenskih dijakov prvega letnika gimnazije (145 fantov in 252 deklet). Dijaki so s pomočjo treh lestvic ocenili pozitivna in negativna čustva pri matematiki v treh kontekstih: med poukom, med učenjem doma in med preizkusom. Ciljno motivacijske orientacije dijakov smo merili z revidiranim AGQ vprašalnikom (Achievement Goal Questionnaire Revised AGORevised; Elliot in Murayama, 2008), lastno učinkovitost dijakov s PALS-om (Patterns of Adaptive Learning Scales PALS; Midgley et al., 2000), kognitivne in metakognitivne strategije pa z MSLQ (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich et al., 1991). Pri dekletih smo med čustvenimi in motivacijskimi dimenzijami našli več pomembnih korelacij kot pri fantih, pri fantih pa več pomembnih povezanosti med čustvi in strategijami. Hierarhična regresijska analiza je pokazala, da čustva pri fantih pojasnijo več variance pri uporabi kognitivnih in metakognitivnih strategij kot pri dekletih. Pri obeh spolih pa so najbolje napovedovala uporabo (meta)kognitivnih strategij pozitivna čustva med učenjem matematike doma in pri preizkusu iz matematike. Med motivacijskimi spremenljivkami pa je pomemben del variance v uporabi vseh strategij pri dekletih pojasnila le ciljna usmerjenost v dosežek. Ob koncu izpostavljamo implikacije emocionalnih in motivacijskih spremenljivk za uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju matematike in za nadaljnje raziskovanje.

Ključne besede: čustva, motivacija, samoregulacija, matematika, učni uspeh


« Nazaj na Letnik 20 (2011), Številka 3