Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Medosebni stik med učiteljem in študenti: nova opredelitev za visokošolski prostor
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 175 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 3. februar 2014
https://doi.org/10.20419/2013.22.381 | Citati: CrossRef (1)
Povzetek: Med posameznimi disciplinami, pa tudi znotraj njih je medosebni stik opredeljen precej različno, kar velja tudi za področje visokošolskega izobraževanja. Učinkovito poučevanje je velik izziv in zahteva visoko pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev. Učitelj naj bi bil, poleg obvladovanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov, zmožen ustvariti za učenje ugodno okolje in med drugim vzpostaviti stik s svojimi študenti. V tem kontekstu se pojavljajo številne nenatančne, slovarske in zato laične definicije, ki ne ponujajo možnosti jasne operacionalizacije ter razvoja kakovostnega merskega pripomočka. V prispevku smo predlagali novo opredelitev medosebnega stika med visokošolskimi učitelji in študenti, oblikovano na podlagi edinega obstoječega modela medosebnega stika ter na podlagi relevantnih dognanj. Medosebni stik smo opredelili kot interakcijski pojav med učiteljem in študentom oz. študenti. Poudarek je na subjektivnem doživljanju medosebnega stika, kljub temu da ga je moč oceniti tudi prek različnih besednih in nebesednih znakov. Izkušenjski vidik se izraža prek občutkov in misli oseb v interakciji. Ker je učitelj vodja procesa, nosi tudi odgovornost za vzpostavitev medosebnega stika s študenti. V novi opredelitvi smo uporabili enake strukturne komponente, kot avtorja edinega obstoječega modela medosebnega stika (Tickle-Degnen in Rosenthal, 1990), vendar smo jih priredili za visokošolsko izobraževanje in jih podrobno opisali. To so pozitivnost, vzajemna pozornost in koordinacija. Če pogledamo obstoječa pojmovanja medosebnega stika v visokošolskem prostoru z vidika omenjenega modela, vidimo, da se vsi elementi navezujejo bodisi na komponento pozitivnosti bodisi na komponento vzajemne pozornosti, medtem ko je komponenta koordinacije skoraj povsem odsotna. Po našem mnenju ravno ta loči medosebni stik od kakovostnega medosebnega odnosa – koordinacija v interakciji in koordinacija v procesu učenja. Nova opredelitev medosebnega stika predstavlja pomemben korak k poučevanju, usmerjenem na študenta, ki je že dalj časa teoretično izhodišče v šolstvu nasploh. Na koncu smo predstavili vprašanja, ki še ostajajo odprta, in začrtali smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, odnos med učitelji in študenti, izkušenjski vidik
Citiraj:
Bardorfer, A. (2013). Medosebni stik med učiteljem in študenti: nova opredelitev za visokošolski prostor [Student – teacher rapport: a new conceptualization for the context of higher education]. Psihološka obzorja, 22, 105–114. https://doi.org/10.20419/2013.22.381
Seznam literature v članku
Abrami, P. C., d'Apollina, S. in Rosenfield, S. (1997). The dimensionality of student ratings of instruction: What we know and what we do not. V R. P. Perry in J. C. Smart (ur.), Effective teaching in higher education: Research and practice (str. 321–367). New York: Agathon.
Altman, I. (1990). Conceptualizing rapport. Psychological Inquiry, 1, 294–298. CrossRef
Anderson, R. P. in Anderson, G. P. (1962). Development of an instrument for measuring rapport. Personnel and Guidance Journal, 41, 18–24. CrossRef
Bardorfer, A. (2012). Opredelitev medosebnega stika med študenti in učitelji v visokošolstvu: Preliminarna kvalitativna raziskava [Conceptualization of student–teacher rapport in higher education: Preliminary qualitative study] . Neobjavljeno gradivo.
Bernieri, F. J. (1988). Coordinated movement and rapport in teacher–student interactions. Journal of Nonverbal Behaviour, 12, 120–138. CrossRef
Bernieri, F. J., Davis, J. M., Rosenthal, R. in Knee, R. (1994). Interactional synchrony and rapport: Measuring synchrony in displays devoid of sound and facial affect. Personality and Social Psychology Bulletin, 20, 303–311. CrossRef
Bernieri, F. J., Gillis, J. M. in Grahe, J. E. (1996). Dyad rapport and the accuracy of its judgement across situations: A lens model analysis. Journal of Personality and Social Psychology, 71, 110–129. CrossRef
Buskist, W. in Saville, B. K. (2001). Rapport–building: Creating positive emotional contexts for enhancing teaching and learning. APS Observer, 14 (3), 12–13.
Carey, J. C., Hamilton, D. L. in Shanklin, G. (1986). Development of an instrument to measure rapport between college roommates. Journal of College Students Personnel, 27, 269–273.
Catt, S., Miller, D. in Schallenkamp, K. (2007). You are the key: Communicate for effectiveness. Education, 127, 369–377.
Charny, J. E. (1966). Psychosomatic manifestations of rapport in psychotherapy. Psychosomatic Medicine, 28, 305–315. CrossRef
DePaulo, B. M in Bell, K. L. (1990). Rapport is not so soft anymore. Psychological Inquiry, 1, 305–308. CrossRef
Drolet, A. L. in Morris, M. W. (2000). Rapport in conflict resolution: Accounting for how face–to face contact fosters mutual cooperation in mixed–motive conflicts. Journal of Experimental Social Psychology, 36, 26–50. CrossRef
Duck, S. (1990). Where do all the kisses go? Rapport, positivity and relational–level analysis of interpersonal enmeshment. Psychological Inquiry, 1, 308–309. CrossRef
Duncan, S. Jr. (1990). Measuring rapport. Psychological Inquiry, 1, 310–312. CrossRef
Efstation, J. F., Patton, M. J. in Kardash, C. M. (1990). Measuring the working aliance in counselor supervision. Journal of Counseling Psychology, 37, 322–329. CrossRef
Faranda, W. T. in Clarke, I. III. (2004). Student observations of outstanding teaching: Implications for marketing educators. Journal of Marketing Education, 26, 271–281. CrossRef
Frisby, B. N. in Martin, M. M. (2010). Instructor–student and student–student rapport in the classroom. Communication education, 59, 146–164. CrossRef
Frisby, B. N. in Myers, S. A. (2008, november). The relationships among perceived instructor rapport, student participation, and student learning outcomes. Predstavitev na Annual meeting of the NCA 94th Annual Convention, TBA, San Diego, CA. Pridobljeno na strani http://citation.allacademic.com/meta/p_mla_apa_research_citation/2/5/5/6/7/pages255672/p255672–1.php.
Gfeller, J. D., Lynn, S. J. in Pribble, E. W. (1987). Enhancing hypnotic susceptibility: Interpersonal and rapport factors. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 586–595. CrossRef
Gorham. J. in Christophel, D. M. (1990). The relationship of teachers' use of humor in the classroom to immediacy and student learning. Communication Education, 39, 46–62. CrossRef
Goudy, W. J. in Potter, H. P. (1975). Interview rapport: Demise of a concept. Public Opinion Quarterly, 39, 529–543. CrossRef
Granitz, N. A., Koernig, S. K. in, Harich, K. R. (2009). Now it's personal: Antecedents and outcomes of rapport between business faculty and their students. Journal of Marketing Education, 31, 52–65. CrossRef
Gremler, D. D. in Gwinner, K. P. (2000). Customer–employee rapport in service relationships. Journal of Service Research, 3, 82–104. CrossRef
Hendrick, C. H. (1990). The nature of rapport. Psychological Inquiry, 1, 312–315. CrossRef
Kneipp, L. B., Kelly, K. E., Biscoe, J. D. in Richard, B. (2010). The impact of instructor's personality charasteristics on quality of instruction. College Student Journal, 44, 901–905.
Košir, K in Šarič, M. (2012). Uporaba aktivnih metod dela v visokem šolstvu [The use of active methods in higher education]. Pedagoška obzorja, 27 (3/4), 135–150.
LaBahn, D. W. (1996). Advertiser perceptions of fair compensation, confidentiality and rapport. Journal of Advertising Research, 36, 28–38.
LaFrance, M. in Broadbent, M. (1976). Group rapport posture sharing as a nonverbal indicator. Group and Organisational Studies, 1, 328–333. CrossRef
LaFrance, M. (1979). Nonverbal synchrony and rapport: Analysis by the cross–lag panel technique. Social Psychology Quarterly, 42, 66–70. CrossRef
LaFrance, M. (1990). The trouble with rapport. Psychological Inquiry, 1, 318–320. CrossRef
Lowman, J. (1994). Professors as performers and motivators. College Teaching, 42, 137–142. CrossRef
Marentič Požarnik, B. (1998). Paradoks visokošolske didaktike kot znanstvene discipline in področja delovanja [The paradox of higher education didactics as a scientific discipline and field of work]. Sodobna pedagogika, 49, 528–545.
Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B. in Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: Poti do znanja z razumevanjem [Power of teaching conversation: Pathways to knowledge with understanding]Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B. in Puklek Levpušček, M. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij [Teamwork for active study] . Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje FF UL.
Novak, L. (2007). Stališča razrednih učiteljev o verbalni komunikaciji v prvem in drugem triletju osnovne šole (Neobjavljeno magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Perkins, D., Schenk, T. A., Stephan, L., Vrungos, S. in Wynants, S. (1995). Effects of rapport, intellectual excitement and learning on students' perceived ratings of college instructors. Psychological Reports, 76, 627–635. CrossRef
Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli? Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Ryan, R. G., Wilson, J. H. in Pugh, J. L. (2011). Psychometric characteristics of the professor–student rapport scale. Teaching of Psychology, 38, 135–141. CrossRef
Saidia, D. D. (1990). Roommates cognitive development, interpersonal understanding and relationship rapport. Journal of College Student Development, 31, 300–306.
Tickle–Degnen, L. in Rosenthal, R. (1990). The nature of rapport and its nonverbal correlates. Psychological Inquiry, 1, 285–293. CrossRef
Wilson, J. H., Ryan, R. G. in Pugh, J. L. (2010). Professor–student rapport scale predicts student outcomes. Teaching of Psychology, 37, 246–251. CrossRef
Citati prek sistema CrossRef (1)
Handbook of Research on Enhancing Innovation in Higher Education Institutions
Mojca Duh, Jernej Belak, Tjaša Štrukelj
Advances in Higher Education and Professional Development, 2020
https://doi.org/10.4018/978-1-7998-2708-5.ch019
