Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Nekatere značilnosti doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in pri tistih po nezgodni poškodbi hrbtenjače
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 203 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 4. februar 2014
https://doi.org/10.20419/2013.22.382 | Citati: CrossRef (0)
Povzetek: Doživljanje sebe je sinonim za besedno zvezo "kdo sem", prek katere vsak izmed nas izraža svojo skladnost s socialnimi normami in z družbenim okoljem. Poteka na različnih področjih posameznikovega življenja in v povezavi z različnimi socialnimi vlogami. Ključnega pomena je občutek kontinuitete skozi različna življenjska obdobja. Stresni dogodki, tudi posameznikove težje poškodbe in bolezni, omajejo in spremenijo doživljanje samega sebe. Prav gotovo lahko v to kategorijo umestimo tudi stanja, značilna za shizofrenijo, in spremembe, ki botrujejo nezgodnim poškodbam hrbtenjače. Rezultati različnih študij nakazujejo pri osebah s shizofrenijo prisotnost razpršene identitete; pri osebah po nezgodni poškodbi hrbtenjače je ključna prizadetost telesne komponente ter s tem telesne samopodobe. Osnovni problem naše študije je predstavljala primerjava značilnosti doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in tistih po nezgodni poškodbi hrbtenjače. Predpostavili smo pomembne razlike v ocenah različnih področjih doživljanja sebe (predvsem na področju socialne in telesne samopodobe), v smislu nižjih ocen v primerjalnih skupinah. V študijo je bilo vključenih 90 udeleženk in udeležencev, po 30 iz vsake skupine (osebe s shizofrenijo, osebe po nezgodni poškodbi hrbtenjače in kontrolna skupina oseb brez prisotnih znakov patologije), ki so izpolnili vprašalnik Tennesseejska lestvica koncepta sebe ter semantični diferencial Ocena sebe. Rezultati kažejo, da je pri osebah s shizofrenijo vrednotenje sebe na splošno nizko (celo negativno), pri osebah po nezgodni poškodbi hrbtenjače pa idealizirano, pod vplivom obrambno-varovalnega vedenja, ki omogoča potrjevanje pozitivne samopodobe. Menimo, da so izsledki študije pomembni predvsem za usmerjanje psihološkega dela s predstavniki obeh populacij. Pri osebah s shizofrenijo bi bilo zaželeno še dodatno poudariti pomen zaznavanja sebe na različnih področjih, osebe po nezgodni poškodbi hrbtenjače pa bi morali usmerjati k nadomeščanju manj zrelih oblik obrambno-varovalnega vedenja z bolj zrelimi ter s tem k realnejšemu doživljanju sebe.
Ključne besede: doživljanje sebe, samopodoba, shizofrenija, nezgodne poškodbe hrbtenjače
Citiraj:
Horvat, B. (2013). Nekatere značilnosti doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in pri tistih po nezgodni poškodbi hrbtenjače [Some aspects of self-experiece in people with schizophrenia and those after spinal cord injury]. Psihološka obzorja, 22, 122–133. https://doi.org/10.20419/2013.22.382
Seznam literature v članku
Amiram, B. V. in Selzer, M. L. (1975). Desirable versus undesirable life events: Their relationship to stress and mental distress. Journal of Personality and Social Psychology, 32(2), 329–337. CrossRef
Anderson, K. D. (2004). Targeting Recovery: Priorities of the Spinal Cord-Injured Population. Journal of Neurotrauma, 21(10), 1371–1383. CrossRef
Benedik, E. (2000a). Doživljanje samega sebe in pomembnih drugih oseb psihiatričnih bolnikov [Experience of oneself and other persons relevant psychiatric patients] (Neobjavljena doktorska disertacija). Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija.
Benedik, E. (2000b). Kako psihiatrični bolniki doživljajo samega sebe in bližnje osebe [How psychiatric patients experience the self and significant]. Anthropos, 11(3–4), 51–62.
Benedik, E. (2001). Vprašalnik doživljanja sebe in drugih ljudi [Sensing of self and other people questionnaire]. Psihološka obzorja, 10(1), 27–48.
Bentall, R. P., Kinderman, P. in Kaney, S. (1994). The self, attributional processes and abnormal beliefs: Towards a model of persecutory delusions. Behaviour Research and Therapy, 32, 331–341. CrossRef
Brejc, T. (2004). Prispevki k rehabilitacijski psihologiji [Contributions to rehabilitation psychology] . Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo.
Brejc, T. in Stante, M. (1983, november). Tennesseeska lestvica koncepta jaza.V J. Gregorač (ur.). Posvetovanje psihologov Slovenije. Predstavitev na Posvetovanju psihologov Slovenije, Portorož, Slovenija (str. 1–4). Ljubljana: Društvo psihologov SR Slovenije.
Chau, L., Hegedus, L., Praamsma, M., Smith, K., Tsukada, M., Yoshida, K. in Renwick, R. (2008). Women living with a spinal cord injury: Perceptions about their changed bodies. Qualitative Health Research, 18(2), 209–221. CrossRef
DeSanto-Madeya, S. A. (2006a). A secondary analysis of the meaning of living with spinal cord injury using Roy's Adaptation Model. Nursing Science Quarterly, 19(3), 240–246. CrossRef
DeSanto-Madeya, S. A. (2006b). The meaning of living with spinal cord injury 5 to 10 years after the injury. Western Journal of Nursing Research, 28(3), 265–289. CrossRef
Drench, M. E. (1994). Changes in body image secondary to disease and injury. Rehabilitation Nursing, 19, 31–36. CrossRef
Fitts, W. H. in Warren, W. L. (1996). Tennessee Self-Concept Scale (TSCS: 2): Second edition manual. Los Angeles: Western psychological services.
Frank, R. G., Rosenthal, M. in Caplan, B. (2009). Handbook of rehabilitation Psychology (2. izd.). Washington: American Psychological Association.
Geyh, S., Nick, E., Stirnimann, D., Ehrat, S., Michel, F., Peter, C. in Lude, P. (2012). Self-efficacy and self-esteem as predictors of participation in spinal cord injury – an ICF-based study. Spinal Cord, 50, 699–706. CrossRef
Groznik, M. (1999). Oviranosti in potrebe po rehabilitaciji ambulantnih bolnikov s shizofrenijo. Medicinski razgledi, 38, 485–486.
Haddock, G. in Spaulding, W. (2011). Psychological treatment of psychosis. V D. R. Weinberger in P. J. Harrison (ur.), Schizophrenia (3. izd.) (str. 666–686). New York: Willey Blackwell.
Horn, J. L. (1965). A rationale and test for the number of factors in factor analysis. Psychometrika, 30, 179–185. CrossRef
Horvat, B. (2012). How do people after spinal cord injury experience themselves? V N. Škof (ur.), Horizons of otherness (str. 93–104). Ljubljana: Bori.
Howe, M. L., Courage, M. L. in Edison, S. C. (2003). When autobiographical memory begins. Developmental Review, 23, 471–494. CrossRef
McConnell, A. R. (2011). The multiple self-aspects framework: Self-concept representation and its implications. Personality and Social Psychology Review, 15(1), 3–27. CrossRef
Miller Smedema, S., Bakken-Gillen, S. K. in Dalton, J. (2009). Psychosocial adaptation to chronic illness and disability: Models and measurement. V F. Chan, E. Da Silva Cardoso in J. A. Chronister (ur.), Understanding psychosocial adjustment to chronic illness and disability (str. 51–68). New York: Springer.
Murray, R. F., Asghari, A., Egorov, D. D., Rutkowski, S. B., Siddall, P. J., Soden, R. J. in Ruff, R. (2007). Impact of spinal cord injury on self-perceived pre- and postmorbid cognitive, emotional and physical functioning. Spinal Cord, 45, 429–436. CrossRef
Omolayo, B. (2009). Self-esteem and self-motivational needs of disabled and non-disabled: A comparative analysis. Journal of Alternative Perspectives in the Social Sciences, 1(2), 449–458.
Pollard, C. in Kennedy, P. (2007). A longitudinal analysis of emotional impact, coping strategies and post-traumatic psychological growth following spinal cord injury: A 10-year review. British Journal of Health Psychology, 12, 347–362. CrossRef
Raffard, S., DˈArgembeau, A., Lardi, C., Bayard, S., Boulenger, J. P. in Van Der Linden, M. (2009). Exploring self-defining memories in schizophrenia. Memory, 17(1), 26–38. CrossRef
Rakovec-Felser, Z. (2009). Psihologija telesnega bolnika in njegovega okolja. Maribor: Pivec.
Richards, J. S., Kewman, D. G., Richardson, E. in Kennedy, P. (2010). Spinal cord injury. V Frank, R. G., Rosenthal, M. and Caplan, B. (ur.), Handbook of rehabilitation psychology (str. 9–29). Washington: American Psychological Association.
Sass, L. A. in Parnas, J. (2003). Schizophrenia, consciousness and the self. Schizophrenia Bulletin, 29(3), 427–444. CrossRef
Sheldon, A. P., Renwick, R. in Yoshida, K. K. (2011). Exploring body image and self-concept of men with acquired spinal cord injuries. American Journal of Menˈs Health, 5(4), 306–317. CrossRef
Smrdu, M. (2013). Ocenjevanje psihotičnih motenj. V R. Masten in M. Smrdu (ur.), Klinična psihologija (str. 245–273). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Taleporos, G. in McCabe, M. P. (2002). Body image and physical disability: Personal perspectives. Social Science and Medicine, 54, 971–980. CrossRef
Yanos, P. T., Roe, D. in Lysaker, P. H. (2010). The impact of illness identity on recovery from severe mental illness. American Journal of Psychiatric Rehabilitation, 13, 73–93. CrossRef
Walker, E. in Tessner, K. (2008). Schizophrenia. Association of Psychological Science, 3(1), 30–37. CrossRef
Watkins, M. W. (2000). Monte Carlo PCA for parallel analysis [programska oprema]. State College, PA, ZDA: Ed & Psych Associates.
Westie, K. S. (1987). Psychological aspects of spinal cord injury. Clinical Prosthetic and Orthotics, 11(4), 225–229.
WHO. (1993). The ICD-10 Classification of Mental and Behavioural Disorders – Diagnostic criteria for research. Ženeva.
Wortman, C. B. in Silver, R. C. (1989). The myths of coping with loss. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 57(3), 349–357. CrossRef
Zissi, A., Barry, M. M. in Cochrane, R. (1998). A mediational model of quality of life for individuals with severe mental health problems. Psychological Medicine, 28, 1221–1230. CrossRef
