Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 23 (2014)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Narcisizem in obrambni mehanizmi pri ženskah

Sabina Bele

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 1435  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. junij 2014

pdf https://doi.org/10.20419/2014.23.392  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Ločimo zdrav narcisizem, ki se kaže v dobrem samovrednotenju, in patološki narcisizem, ko posameznik s samoidealizacijo in grandioznim mišljenjem prikriva občutek lastne (manj)vrednosti. Če je posameznik ob tem neempatičen in izkoriščevalski do drugih, se vse bolj približuje psihiatrični diagnozi narcisistične osebnostne motnje. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na narcisizem kot osebnostno potezo, čeprav lahko tudi tu razlikujemo bolj prikrito ali odkrito obliko narcisizma. Osredotočili smo se tudi na obrambne mehanizme, ki posameznika varujejo pred dražljaji, ki ogrožajo samospoštovanje ali kako drugače vzbujajo anksioznost. Čeprav je njihova uporaba pogosto nezavedna, novejša spoznanja govorijo v prid temu, da jih posameznik lahko opazuje in o njih poroča. Namen pričujoče raziskave je bil raziskati, kako se povezuje izraženost prikritega in odkritega narcisizma ter pogostost uporabe obrambnih mehanizmov, in sicer zanikanja, represije, regresije, kompenzacije, projekcije, intelektualizacije, reakcijske formacije, premeščanja, disociacije in somatske disociacije. Na vzorcu 203 žensk smo aplicirali vprašalnik narcisistične osebnosti NPI-40, lestvico hipersenzitivnega narcisizma HSNS, vprašalnik življenjskega sloga LSI, lestvico disociativnih izkušenj DES in vprašalnik somatske disociacije SDQ-20. Rezultati so pokazali, da ženske, ki imajo višje izražen prikriti narcisizem kot osebnostno potezo, pogosteje uporabljajo obrambne mehanizme, in sicer predvsem regresijo na zgodnejšo razvojno raven, kompenzacijo primanjkljajev na drugem področju, projekcijo neželenih ali nesprejemljivih aspektov, reakcijsko formacijo in disociacijo v obliki absorbcije ter depersonalizacije in derealizacije. Ženske z višje izraženim odkritim narcisizmom pa najpogosteje uporabljajo kompenzacijo kot način premeščanja izgube, intelektualizacijo v smislu razumskega namesto emocionalnega odziva in regresijo.

Ključne besede: narcisizem, obrambni mehanizmi, osebnostne lastnosti, ženske


Citiraj:
Bele, S. (2014). Narcisizem in obrambni mehanizmi pri ženskah [Narcissism and defense mechanisms in women]. Psihološka obzorja, 23, 11–20. https://doi.org/10.20419/2014.23.392


Seznam literature v članku


American Psychiatric Association. (2005). DSM-IV: Diagnostic and Statistical Manual Of Mental Disorders: International version with ICD-10 codes (4th ed.). Washington, DC, ZDA: American Psychiatric Association.

Bernstein, E. M. in Putnam, F. W. (1986). Development, reliability, and validity of a Dissociation scale. The Journal of Nervous and Mental Disease, 174(12), 727–735. CrossRef

Freud, A. (1936). The Ego and the mechanisms of defense. London, Velika Britanija: Hogarth Press and Institute of Psycho-Analysis.

Freud, S. (1986). Budućnost jedne ilizije i drugi spisi o religiji [Future of an illusion and other essays about religion]. Zagreb, Hrvaška: Biblioteka Psiha.

Gottschalk, L. A. (1988). Narcissism: Its normal evolution and development and the treatment of disorders. American Journal of Psychotherapy, 42(1), 4–27.

Hendin, H. M. in Cheek, J. M. (1997). Assessing hypersensitive narcissism: A reexamination of Murray's Narcism Scale. Journal of Research in Personality, 31, 588–599. CrossRef

O'Connor, B. P. (2000). SPSS and SAS programs for determining the number of components using parallel analysis and Velicer's MAP test. Behavior Research Methods, Instrumentation, and Computers, 32, 396–402. CrossRef

Praper, P. (1994). Narcisistične in borderline motnje osebnosti [Narcissistic and borderline personality disorders]. Psihološka obzorja, 3(1), 81–91.

Praper, P. (1999). Razvojna analitična psihoterapija [Developmental analytic psychotherapy]. Ljubljana, Slovenija: Inštitut za klinično psihologijo.

Raskin, R. in Terry, H. (1988). A principal-components analysis of the Narcissistic Personality Inventory and further evidence of its construct validity. Journal of Personality and Social Psychology, 54(5), 890–902. CrossRef

Smolewska, K. in Dion, K. L. (2005). Narcissism and adult attachment: A multivariate approach. Self and Identity, 4, 59–68. CrossRef

Thomaes, S., Stegge, H., Bushman, B. J., Olthof, T. in Denissen, J. (2008). Development and validation of the Childhood Narcissism Scale. Journal of Personality Assessment, 90(4), 382–391. CrossRef

Twenge, J. M. in Campbell, W. K. (2009). The narcissism epidemic: Living in the age of entitlement. New York, NY, ZDA: Free Press.

Wink, P. (1991). Two faces of narcissism. Journal of Personality and Social Psychology, 61(4), 590–587. CrossRef


« Nazaj na Letnik 23 (2014)