Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Prepoznavanje mam s poporodno depresijo in pomen ocenjevanja vedenja novorojenčka za spodbujanje njihovega odnosa s starši na enoti intenzivne nege novorojenčkov
Nastja Pucer, Jana Kodrič, Albina Gubanc in Darja Paro Panjan
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 465 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 12. junij 2014
https://doi.org/10.20419/2014.23.399 | Citati: CrossRef (0)
Povzetek: Rojstvo bolnega ali nezrelega otroka ter zgodnja ločitev otroka od mame zaradi hospitalizacije v obdobju novorojenčka sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj poporodne depresije pri mamah. V prispevku je predstavljeno ugotavljanje pogostosti simptomov poporodne depresije pri mamah novorojenčkov, zdravljenih na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, ter preverjanje uporabnosti Brazeltonove lestvice za ocenjevanje vedenja novorojenčka kot pripomočka za spodbujanje interakcije med starši in otroki ter kot pripomočka za povečevanje starševskih kompetenc. V raziskavi je pri oceni poporodnega depresivnega razpoloženja sodelovalo 63 mam, katerih novorojenček je bil hospitaliziran na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, pri oceni vedenja novorojenčkov pa 26 novorojenčkov in njihovih staršev (12 mam je sodelovalo pri obeh delih raziskave). Rezultati kažejo, da zgodnja hospitalizacija novorojenčka predstavlja dejavnik, ki lahko vpliva na izraženost poporodnega depresivnega razpoloženja pri mamah, saj je bil odstotek mam, ki dosegajo razmejitveno točko za presejanje poporodne depresije na Edinburški lestvici poporodne depresije (EPDS), višji v primerjavi s pojavnostjo poporodne depresije v slovenskem prostoru. Rezultati potrjujejo potrebo po uporabi pripomočka za odkrivanje poporodne depresije pri mamah bolnih novorojenčkov in kažejo na možno korist uporabe NBAS za spodbujanje odnosa med starši in novorojenčkom.
Ključne besede: poporodna depresija, odnos med starši in novorojenčkom, Brazeltonova lestvica ocenjevanja vedenja novorojenčka (NBAS), hospitalizacija dojenčkov
Citiraj:
Pucer, N., Kodrič, J., Gubanc, A. in Paro Panjan, D. (2014). Prepoznavanje mam s poporodno depresijo in pomen ocenjevanja vedenja novorojenčka za spodbujanje njihovega odnosa s starši na enoti intenzivne nege novorojenčkov [Identifying mothers with postpartum depressions and the use of Neonatal Behavior Assessment Scale to support parent-infant interaction at the neonatal intensive care unit]. Psihološka obzorja, 23, 41–51. https://doi.org/10.20419/2014.23.399
Seznam literature v članku
Alberts, A. E. (2005). Assessment, neonatal behavioral assessment scale. V C. B. Fisher in R. M. Lerner (ur.), Applied developmental science: An encyclopedia of research, policies, and programs (str. 111–115). Thousand Oaks, CA, ZDA: Sage.
American Psychiatric Association. (1994). Diagnostic and statistical manual of mental disorders IV (4th ed.). Washington, DC, ZDA: American Psychiatric Association.
Beck, C. T. (2002). Revision of the Postpartum Depression Predictors Inventory. Journal of Obstetric, Gynecologic, & Neonatal Nursing, 31(4), 394–402. CrossRef
Brazelton, T. B. (1999). Otrok: Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka [Your Child's Emotional and Behavioral Development]. Ljubljana, Slovenija: Mladinska knjiga.
Brazelton, T. B. in Nugent, K. J. (2001). Neonatal Behavioral Assessment Scale (3rd ed.). London, Velika Britanija: Cambridge University Press.
Carr, A. (2006). The handbook of child and adolescent clinical psychology: A contextual approach. London, Velika Britanija: Routledge.
Cox, J. in Holden, J (2003). Perinatal mental health: A guide to the Edinburgh Postnatal Depression Scale (EPDS) . Glasgow, Velika Britanija: Gaskell.
Diego, M. A., Field, T. in Hernandez-Reif, M. (2005). Prepartum, postpartum and chronic depression effects on neonatal behavior. Infant Behavior & Development, 28(2),155–164. CrossRef
Drglin, Z. (2009). Zima v srcu [Winter in the heart]. Ljubljana, Slovenija: Inštitut za varovanje zdravja.
Erdem, Y. (2010). Anxiety levels of mothers whose infants have been cared for in unit level-I of a neonatal intensive care unit in Turkey. Journal of Clinical Nursing, 19, 1738–1747. CrossRef
Flacking, R., Ewald, U., Hedberg Nyqvist, K. in Starrin, B. (2006). Trustful bonds: A key to »becoming a mother« and to reciprocal breastfeeding: Stories of mothers of very preterm infants at a neonatal unit. Social Science & Medicine, 62, 70–80. CrossRef
Gale, G., Franck, L. S., Kools, S. in Lynch, M. (2004). Parents' perceptions of their infant's pain experience in the NICU. International Journal of Nursing Studies, 41, 51–58. CrossRef
Globevnik Velikonja, V. (2009a). Psihoterapevtska obravnava poporodne depresije [Psychotherapeutic treatmnet of postpartum depression]. V B. Bratanič (ur.), Dojenje – smo pripravljeni na nove izzive? (str. 39–45). Ljubljana, Slovenija: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, Društvo UNICEF Slovenija.
Globevnik Velikonja, V. (2009b). Vloga psihologa pri stiskah žensk ob fetalni smrti, smrti novorojenčka, hudih okvarah in boleznih [The role of psychologist in women after fetal death, neonatal death, serious disorders and diseases]. V U. Križaj Hacin (ur.), Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo (str. 40–48). Ljubljana, Slovenija: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Hawthorne, J. (2005). Using the Neonatal Behavioural Assessment Scale to support parent-infant relationships. Infant, 1(6), 213–218.
Hawthorne, J. (2009). Promoting development of the early parent-infant relationship using the Neonatal Behavioural Assessment Scale. V J. Barlow in P. O. Svanberg (ur.), Keeping the baby in mind: Infant mental health in practice (str. 39–51). London, Velika Britanija: Routledge.
Hawthorne, J. (2010). Supporting parents in the NICU/SCBU using the NBAS (or Neonatal Behavioural Assessment Scale) to understand the behaviour of the infant. V D. Paro Panjan (ur.), Novorojenček in družina: Pomen razumevanja novorojenčkovega vedenja (str. 18). Ljubljana, Slovenija: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni Klinični Center.
Hawthorne, J. in Hutchon, B. (2008). The Brazelton Neonatal Behavioural Assessment Scale and parent-infant relationships. V D. Paro Panjan (ur.), Vedenjski vzorci novorojenčka v luči zgodnjega razvoja (str. 29–33). Ljubljana, Slovenija: Služba za neonatologijo.
Holden, J. M., Sagovsky, R. in Cox, J. L. (1989). Counselling in a general practice setting: Controlled study of health visitor intervention in treatment of postnatal depression. British Medical Journal, 298, 223–226. CrossRef
Johnson, M. R. (2011). A NICU parent support group using scrapbooking: The PAGes Project. Developmental Observer, 4(2), 10–10.
Jones, N. A., Field, T., Fox, N. A., Davalos, M., Lundy B. in Hart, S. (1998). Newborns of mothers with depressive symptoms are physiologically less developed. Infant Behavior & Development, 21(3), 537–541. CrossRef
Koprivnik, P. in Plemenitaš, A. (2005). Pojavnost depresij v poporodnem obdobju v slovenskem vzorcu [Incidence of depression in the postpartum period – Slovene sample]. Medicinski razgledi, 44, 139–145.
Koprivnik, P. in Plemenitaš, A. (2009). Zakaj tudi v Sloveniji ne izvajamo presejanja na poporodno depresijo? [Screening for Postpartum Depression – Why is it not implemented in Slovenia?]. Zdravniški vestnik, 78, 261–264.
Lee, D., Yip, A., Leung, T. in Chung, T. (2000). Identifying women at risk of postnatal depression: Prospective longitudinal study. Hong Kong Medical Journal, 6(4), 349–354.
Lundy, B. L., Jones, N. A., Field, T., Nearing, G., Davalos, M., Pietro P. A., Schanberg, S. in Kuhn, C. (1999). Prenatal depression effects on neonates. Infant Behavior & Development, 22(1), 119–129. CrossRef
Murray, L. in Cooper, P. J. (1996). The impact of postpartum depression on child development. International Review of Psychiatry, 8(1), 55–63.CrossRef
Murray, L., Stanley, C., Hooper, R. in King, F., Fiori-Cowley, A. (1996). The role of infant factors in postnatal depression and mother-infant interactions. Developmental Medicine & Child Neurology, 38(2), 109–119. CrossRef
Murray, L., Arteche, A., Fearon, P., Halligan, S., Croudace, T. in Cooper, P. (2010). The effects of maternal postnatal depression and child sex on academic performance at age 16 years: A developmental approach. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 51(10), 1150–1159. CrossRef
Nugent, K. J. (1985). Using the NBAS With Infants and Their Families: Guidelines for Intervention. Boston, MA, ZDA: The Brazelton Institute, Division of Developmental Medicine, Children's Hospital Boston.
Pope, S., Henderson, J., Watts, J., McDonald, S., Evans S. in Kosky, M. (2000). Postnatal depression: Not just the baby blues. Canberra, Avstralija: National Health and Medical Research Council.
Pope, S., Watts, J., Evans, S., McDonald, S. in Henderson, J. (2000). Postnatal depression: A systematic review of published scientific literature to 1999. Canberra, Avstralija: National Health and Medical Research Council.
Skočir, A. P. (2005). Glavne značilnosti poporodne depresije [Main Features of Post-partum Depression]. Obzornik zdravstvene nege, 39, 119–129.
World Health Organization. (1992). International Classification of diseases – ICD 10. Geneva, Švica: WHO library cataloguing in publication data.
Yurdakul, Z., Akman, I., Kuşçu, M. K., Karabekiroglu, A., Yaylah, G., Demir, F. in Őzek E. (2009). Maternal psychological problems associated with neonatal intensive care admission. International Journal of Pediatrics, 2009, 1–7. CrossRef
