Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 29 (2020)

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Motivacija in razvoj kompetenc na področju pedagoške psihologije – perspektiva ene generacije študentov psihologije

Cirila Peklaj, Melita Puklek Levpušček in Sonja Pečjak

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 78  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 8. maj 2020

pdf https://doi.org/10.20419/2020.29.516  |  Citati: CrossRef (0)

Povzetek: Raziskovanje in evalvacija študijskega procesa je ključni pogoj za njegovo izboljševanje in zagotavljanje kakovostnega visokošolskega študija, v katerem študenti razvijejo vse tiste kompetence, ki so potrebne za uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja (VI). V prispevku bo predstavljena longitudinalna raziskava, v kateri smo spremljali razvoj kompetenc bodočih psihologov, kot so jih ocenjevali sami študenti. Pri ocenjevanju razvitosti kompetenc smo izhajali iz modela EuroPsy. V raziskavo je bilo vključenih 43 študentov, ki so v treh zaporedni letih in štirih merjenjih (na začetku in koncu 2. letnika, na koncu 3. letnika dodiplomskega študija in ob koncu 1. letnika magistrskega študija) izpolnjevali Vprašalnik psiholoških kompetenc za področje VI, Lestvico interesa za delo na področju VI, Lestvico pomembnosti vsebin na področju VI ter ocenili željo po opravljanju dela psihologa na posameznih delovnih področjih. Rezultati ocen študentov kažejo postopno in pomembno izboljšanje njihovih kompetenc tekom študija. V vseh letih študenti najvišje ocenjujejo kompetence komunikacije, najnižje pa kompetence intervencije-pomoči. Interes za delo na področju vzgoje in izobraževanja ostaja stabilen v času študija, prav tako tudi zaznavanje pomembnosti vsebin pedagoške psihologije ter zadovoljstva z njo. Med vsemi področji je najbolj zaželeno delo na področju klinične psihologije, področje dela v vzgoji in izobraževanju pa je primerljivo z željo za delo na področju dela in organizacije.

Ključne besede: kompetence, EuroPsy, motivacija, pedagoška psihologija, študenti


Citiraj:
Peklaj, C., Puklek Levpušček, M. in Pečjak, S. (2020). Motivacija in razvoj kompetenc na področju pedagoške psihologije – perspektiva ene generacije študentov psihologije [Motivation and development of competencies in educational psychology – a perspective of one generation of students of psychology]. Psihološka obzorja, 29, 87–97. https://doi.org/10.20419/2020.29.516


Seznam literature v članku


Alexander, P. A. (2018). Past and prologue: Educational psychology's legacy and progeny. Journal of Educational Psychology, 110(2), 147–162. CrossRef

Alexander, P. A. in Winne, P. H. (2006). Handbook of educational psychology (2nd ed.). Mahwah, NJ: LEA.

Bandura, A. (1997). Self-efficacy: The exercise of control. New York, NY: Freeman.

Boštjančič, E. in Bajec, B. (2011). Karierno odločanje in predstave študentov o bodočem delovnem mestu. V M. Puklek Levpušček in M. Zupančič (ur.), Študenti na prehodu v odraslost (str. 153–190). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Elliot, A. J. in Church, M. A. (1997). A hierarchical model of approach and avoidance achievement motivation. Journal of Personality and Social Psychology, 72, 218–232. CrossRef

ENQA (2009). Standards and guidelines for quality assurance (3rd ed.). Helsinki, Finland: European Association for Quality Assurance in Higher Education.

Harackiewicz, J. M. in Hulleman, C. S. (2010). The importance of interest: The role of achievement goals and task values in promoting the development of interest. Social and Personality Psychology Compass, 4(1), 42–52. CrossRef

Hattie, J. A. C. (2009). Visible learning: A synthesis of over 800 meta-analyses relating to achievement. London: Rutledge. CrossRef

Henderson-King, D. in Smith, M. N. (2006). Meanings of education for university students: Academic motivation and personal values as predictors. Social Psychology of Education, 9, 195–221. CrossRef

Hulleman, C. S., Durik, A. M., Schweigert, S. in Harackiewicz, J. M. (2008). Task values, achievement goals, and interest: An integrative analysis. Journal of Educational Psychology, 100, 398–416. CrossRef

Marin, V., Gonzales-Lopez, I. in Figueroa Flores, J. (2014). Professional competencies in the field of educational psychology seen from the perspective of the students. World Journal of Education, 4(6), 1–8. CrossRef

Marques, J. F. (2013). Quality assurance in psychology programmes across Europe: survey and reflection. Psychology Learning and Teaching, 12(1), 44–54. CrossRef

Marzano, R. J. (2000). A new era of school reform: Going where the research takes us. Aurora, CO: Mid Continent Research for Education and Learning.

Marzano, R. J. (2003). What works in schools: Translating research into action. Alexandria, VI: Association for Supervision and Curriculum Development.

Pečjak, S., Peklaj, C. in Puklek Levpušček, M. (2016). Razvijanje pedagoško-psiholoških kompetenc pri študentih psihologije. V K. Aškerc, S. Cvetek, V. Florjančič, M. Klemenčič, B. Marentič Požarnik in S. Rutar (ur.), Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju - Od teorije k praksi od prakse k teoriji (str. 100–108). Ljubljana : Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Peklaj, C. (2006). Definiranje učiteljskih kompetenc - začetni korak za prenovo pedagoškega študija. V C. Peklaj (ur.), Teorija in praksa v izobraževanju učiteljev (str. 19–26). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Podlesek, A. (2013). Svetovalni delavec v sodobni šoli in vrtcu. EuroPsy kompetence psihologov. Šolsko svetovalno delo, 17(3/4), 47–57. CrossRef

Puklek Levpušček, M. in Podlesek, A. (2017). Veljavnost in zanesljivost Lestvice akademske motivacije na vzorcu slovenskih študentov. Psihološka obzorja, 26, 10–20. CrossRef

Puklek Levpušček, M, Rauch, V. in Komidar, L. (2018). Individuation in relation to parents as a predictor of career goals and career optimism in emerging adults. Scandinavian Journal of Psychology, 59(2), 146–156. CrossRef

Ridley, C. H., Mollen, D. in Kelly, S. M. (2011). Counseling competence application and implications of a model. The Counseling Psychologist, 39(6), 865–886. CrossRef

Rychen, D. S. in Salganik L. H. (2001). Defining and selecting key competencies. Seattle, WA: Hogrefe & Huber Publishers.

Rychen, D. S. in Salganik L. H. (2003). Key competencies for a successful life and a well-functioning society. Seattle, WA: Hogrefe & Huber Publishers.

Sočan, G. (2004). Postopki klasične testne teorije. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.

Super, D. E. (1990). A life-span, life-space approach to career development. V D. Brown, L. Brooks in sod. (ur.), Career choice and development: Applying contemporary theories to practice (str. 197–261). San Francisco: Jossey-Bass.

Super, D. E., Savickas, M. L. in Super, C. M. (1996). The life-span, life-space approach to careers. V D. Brown in L. Brooks (ur.), Career choice and development (str. 121–178). San Francisco: Jossey-Bass.

Walberg, H. J. (2006). Improving educational productivity: An assessment of extant research. V R. F Subotnik in H. J. Walberg (ur.), The scientific basis of educational productivity (str. 103–160). Greenwich, CO: IAP.

Zabukovec, V. in Podlesek A. (2010). Model supervizirane prakse psihologov. Ljubljana: Znanstvena založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


« Nazaj na Letnik 29 (2020)