« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 4
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Ugibanje odgovora v testu dosežka, osebnostna struktura ter inteligentnost
Valentin Bucik
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 13 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. december 2001
Povzetek: Pri reševanju nalog izbirnega tipa v objektivnih testih dosežka (sposobnosti ali znanja) respondenti uporabljajo različne strategije, kadar se soočijo z nalogo, ki je zanje pretežka in pri kateri ne znajo najti pravilnega odgovora. Kaže, da odgovarjanje na takšne naloge ni odvisno le od kognitivnih dejavnikov, pogosta strategija odgovarjanja je ugibanje, vendar rezultati različnih študij niso enoznačni v tem, kako morebitne medosebne razlike v strukturi osebnosti in v inteligentnosti vplivajo na odločitev o ugibanju in na stopnjo ugibanja. V študiji so se udeleženci v testu splošne informiranosti spopadli s situacijo, ko so morali odgovoriti na nalogo izbirnega tipa, ki med alternativami sploh ni imela pravilnega odgovora. Na osnovi stopnje ugibanja v takih nalogah so bilio razvrščeni v dve skupini: med tiste, ki so bolj in one, ki so manj nagnjeni k ugibanju. Po modelu Velikih Pet so bile raziskane razlike med skupinama v strukturi osebnosti. Ker je bilo mogoče predpostaviti tudi odnos med intelektualnimi kapacitetami in ugibanjem, smo kot kontrolno spremenljivko uvedli splošno (g) inteligentnost. Rezultati so pokazali, da lahko nagnjenost k ugibanju razumemo kot eno od osebnostnih potez, ki je pri uporabi objektivnih preizkusov dosežka z nalogami izbirnega tipa ne bi smeli zanemariti, zlasti pri merjenju sposobnosti. Ena od preprostejših rešitev za nadzor tega dejavnika je postavljanje natančnih testnih navodil, ki ne puščajo pri testirancu nobenega dvoma o posledicah morebitne uporabe strategije ugibanja.
Ključne besede: medosebne razlike, dosežek, naloge izbirnega tipa, nagnjenost k ugibanju, Velikih Pet, g faktor
