Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Ugibanje odgovora v testu dosežka, osebnostna struktura ter inteligentnost

Valentin Bucik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 13  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. december 2001

Povzetek: Pri reševanju nalog izbirnega tipa v objektivnih testih dosežka (sposobnosti ali znanja) respondenti uporabljajo različne strategije, kadar se soočijo z nalogo, ki je zanje pretežka in pri kateri ne znajo najti pravilnega odgovora. Kaže, da odgovarjanje na takšne naloge ni odvisno le od kognitivnih dejavnikov, pogosta strategija odgovarjanja je ugibanje, vendar rezultati različnih študij niso enoznačni v tem, kako morebitne medosebne razlike v strukturi osebnosti in v inteligentnosti vplivajo na odločitev o ugibanju in na stopnjo ugibanja. V študiji so se udeleženci v testu splošne informiranosti spopadli s situacijo, ko so morali odgovoriti na nalogo izbirnega tipa, ki med alternativami sploh ni imela pravilnega odgovora. Na osnovi stopnje ugibanja v takih nalogah so bilio razvrščeni v dve skupini: med tiste, ki so bolj in one, ki so manj nagnjeni k ugibanju. Po modelu Velikih Pet so bile raziskane razlike med skupinama v strukturi osebnosti. Ker je bilo mogoče predpostaviti tudi odnos med intelektualnimi kapacitetami in ugibanjem, smo kot kontrolno spremenljivko uvedli splošno (g) inteligentnost. Rezultati so pokazali, da lahko nagnjenost k ugibanju razumemo kot eno od osebnostnih potez, ki je pri uporabi objektivnih preizkusov dosežka z nalogami izbirnega tipa ne bi smeli zanemariti, zlasti pri merjenju sposobnosti. Ena od preprostejših rešitev za nadzor tega dejavnika je postavljanje natančnih testnih navodil, ki ne puščajo pri testirancu nobenega dvoma o posledicah morebitne uporabe strategije ugibanja.

Ključne besede: medosebne razlike, dosežek, naloge izbirnega tipa, nagnjenost k ugibanju, Velikih Pet, g faktor


« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 4