Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 2

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Kako udeleženci tečajev visokošolske didaktike dojemajo kakovost in spremembe v poučevanju in učenju

Barica Marentič Požarnik in Melita Puklek Levpušček

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 12  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 26. maj 2002

Povzetek: V dokumentih in razpravah o univerzi se vse bolj podarja pomen kakovosti študija, hkrati z vrednotenjem in zagotavljanjem te kakovosti. Bolj kakovosten visokošolski pouk pa terja bistvene spremembe v pojmovanju učiteljeve vloge, zlasti premik od učitelja kot prenašalca znanja k učitelju kot spodbujevalcu študentovega učenja. Te spremembe so predpogoj za spreminjanje učnih metod in študija študentov iz reproduktivnega v bolj smiselno. Sprememb te vrste ni lahko doseči, saj se univerzitetni učitelji vidijo predvsem v vlogi raziskovalcev; zanemarljivo malo ali nič pa ne razmišljajo o svoji pedagoški vlogi in zanjo tudi niso deležni usposabljanja. Raziskava, izvedena med bivšimi udeleženci tečajev iz visokošolske didaktike na ljubljanski univerzi, je pokazala, da so imeli ti tečaji le rahel vpliv na pedagoško delo in še to pretežno pri bolj motiviranih posameznikih. Analiza spodbud in ovir, kot jih učitelji doživljajo, ko skušajo uvesti pozitivne spremembe v svoje delo s študenti, je pokazala, da vidijo študente predvsem kot "zaveznike" v tem procesu, oddelčno ozračje in okoliščine v širšem akademskem okolju pa kot ovire. Za izboljšanje kakovosti pedagoškega dela na univerzitetni ravni bi bil potreben bolj sistemski pristop.

Ključne besede: pojmovanja učenja, univerzitetno poučevanje, izpopolnjevanje učiteljev, kakovost pouka, spremembe


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 2