Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 2

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Pogostost simptomov depresivnosti med gimnazijci

Jasna Vesel

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 33  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 26. maj 2002

Povzetek: Na vzorcu 180 dijakov (90 fantov, 90 deklet) kočevske gimnazije smo raziskovali pogostost simptomov depresivnosti med gimnazijci ter vpliv spola, učne uspešnosti in starosti na pojavljanje depresivnega reagiranja. Uporabili smo Lestvico depresivnih razpoloženj (Vesel, 1999), ki ima dobro zanesljivost (0,93), faktorska analiza je pokazala, da meri en skupni faktor – depresivno reagiranje, ki pojasnjuje 31 % variance. Ugotovili smo, da tretjina dijakov pogosto ali zelo pogosto doživlja različne simptome depresivnosti. Najpogostejše je razočaranje nad sabo zaradi svojih napak in težave s koncentracijo ter beganje misli, kar pogosto ali zelo pogosto doživlja 40 % dijakov. Med petimi področji simptomov depresivnosti so najpogostejši kognitivni in emocionalni simptomi. Visoko število točk na LDR dosega 10 % fantov in 32 % deklet v vzorcu, kar kaže, da imajo dekleta več težav z depresivnim reagiranjem kot fantje. Učni uspeh in starost ne vpliva na pojavljanje razlik v depresivnem reagiranju.

Ključne besede: depresivnost, mladostniki, simptomi, depresivnost, učni uspeh, starost, spol


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 2