Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Vloga hitrosti odločanja pri inteligentnosti

Valentin Bucik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 43  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 23. december 2002

Povzetek: Teorija splošne inteligentnosti v Spearmanovem smislu je bila velikokrat potrjena s pomočjo dveh ključnih raziskovalnih pristopov v psihologiji, s psihometričnim in eksperimentalnim. Na osnovi rezultatov je mogoče zaključiti, da tako psihometrični testi kot preproste kognitivne naloge v eksperimentalnih paradigmah merijo isto komponento v pomembnem deležu. Za hitro in natančno procesiranje informacij v možganih, ki odraža učinkovitost centralnega živčnega sistema z omejeno kapaciteto, se izkaže, da je ena ključnih komponent intelekta. Ta pogled je bil večkrat tarča kritike s strani avtorjev, ki trdijo, da je visoka soodvisnost med hitrostjo procesiranja informacij ter psihometrično inteligentnostjo le posledica dejsva, da je večina testov inteligentnosti sama "limitirana v času reševanja" in da je mentalna hitrost zgolj obstranska spremenljivka tako v psihometričnih testih kot v elementarnih eksperimentalnih kognitivnih nalogah. V študiji smo 88 udeležencev testirali na treh psihometričnih testih splošne inteligentnosti v Spearmanovem smislu. Vzporedne verzije teh testov so bile sestavljene tako, da smo vsak test razpolovili po načelu "par-nepar". Z eno verzijo so bili udeleženci testirani pod močno časovno omejitvijo, z drugo pa brez časovne omejitve. Poeg tega smo na vseh udeležencih izmerili učinkovitost na petih paradigmah hitrosti procesiranja informacij. Nato smo preverili odnos med mentalno hitrostjo ter inteligentnostjo, merjeno v časovno omejenih in neomejenih okoliščinah. Rezultati kažejo, da je vloga hitrosti procesiranja informacij pri determiniranju rezultata na testu inteligentnosti pomembna. Mentalna hitrost se kaže tudi kot relativno neodvisna glede na časovne omejitve pri testiranju inteligentnosti. Rezultati so interpretirani z vidika predpostavk o učinkovitosti živčnega sistema.

Ključne besede: hitrost mentalnega procesiranja, inteligentnost, testiranje, časovna omejitev


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 4