Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 2

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Vpliv mesta osredotočanja pozornosti na pristranost zaznavanja pospešenosti: preliminarna raziskava

Anja Podlesek in Maja Fesel Martinčevič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 51  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 6. junij 2003

Povzetek: Vidna pozornost vpliva na predelavo časovnih in prostorskih značilnosti dražljajev ter posledično tudi na zaznavanje gibanja. V raziskavi smo preverjali, ali usmerjanje pozornosti na različna mesta v vidnem polju vpliva na zaznavanje pospešenosti gibanja. Na računalniškem zaslonu smo predvajali kvadratno tarčo, ki se je gibala od leve proti desni ali obratno. Spreminjali smo trajanje potovanja in razdaljo, ki jo je morala tarča prepotovati. Udeleženci so ves čas prikaza usmerjali pozornost na določeno točko v vidnem polju, in sicer na skrajno levi del, na sredino ali na skrajno desni del tarčine poti, kjer se je med gibanjem tarče prikazala kontrolna številka. Številko so morali identificirati in hkrati oceniti, kako se je spreminjala hitrost gibanja tarče. Rezultati so pokazali, da usmerjanje pozornosti na različna mesta v vidnem polju vpliva na zaznavanje pospešenosti gibanja in da se vpliv veča z večanjem prepotovane razdalje. Ko je bila pozornost usmerjena na točko začetka gibanja, se je zaznana hitrost gibajoče se tarče s časom manjšala, ko je bila pozornost usmerjena na točko konca gibanja, pa se je zaznana hitrost s časom večala ali je ostala nespremenjena. Spreminjanje zaznane hitrosti s časom in vpliv začetne fiksacije na zaznavo poskuša prispevek razložiti s časovnim spreminjanjem ekscentričnosti gibajoče se tarče, z značilnostmi pozornostnih procesov (z oblikovanjem datotek o predmetih, pospeševanjem zaznavanja in s prostorsko porazdelitvijo pozornosti) in s časovno dinamiko odzivanja mreže detektorjev gibanja.

Ključne besede: zaznavanje gibanja, zaznavanje pospešenosti gibanja, vidna prostorska pozornost, ekscentričnost tarče, pospeševanje zaznavanja


« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 2