Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Mozartov učinek – resničnost ali znanstvena fantastika?

Katarina Habe in Norbert Jaušovec

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 63  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 7. december 2003

Povzetek: V članku je predstavljen pregled teoretičnih osnov in nekaterih empiričnih študij o Mozartovem učinku. Mozartov učinek je nevrofizološki fenomen, ki se kaže v pomembnem izboljšanju reševanja prostorsko-časovnih nalog in v spremembi nevrofiziološke aktivnosti ob prisotnosti Mozartove glasbe. Prvič so o njem poročali znanstveniki Kalifornijske Univerze, Irvine, leta 1993. Celoten koncept temelji na preizkušanju trionskega modela organizacije korteksa. Glasba je v tem primeru le posrednik za vpogled v delovanje višjih kognitivnih funkcij. Mozartova glasba je bila v raziskovalne namene izbrana na podlagi predpostavke, da je omenjani skladatelj že pri štirih letih uporabljal inherentni repertoar prostorsko-časovih vzorcev v korteksu, saj je začel skladati že v zgodnjem otroštvu. Mozartov učinek se nanaša na dva različna fenomena, po eni strani gre za kratkotrajno povečanje prostorskih sposobnosti ob poslušanju Mozartove glasbe ter po drugi strani za dolgotrajni učinek formalnega glasbenega izobraževanja na delovanje višjih kognitivnih funkcij. Kaže se v pomembnem izboljšanju rezultatov reševanja prostorskih testov, povečani EEG koherenci, povečanih korelacijah nevrofiziološke aktivnosti temporalnih in levo frontalnih področij, v povečanem prostorsko časovnem sklepanju pri predšolskih otrocih po nekajmesečnem učenju klavirja, v izboljšanem učenju orientacije v labirintu pri podganah, v spremembah v amplitudi alfa ritma in povečani interhemisferični koherenci, v spremembah v moči in koherenci EEG-ja, posebno v desnem temporalnem področju ter v pomembnem upadu epileptiformne aktivnosti ter v povečanem kratkoročnem prostorsko časovnem sklepanju pri Alzheimerjevih bolnikih.

Ključne besede: nevrofiziologija, trionski model organizacije korteksa, Mozartov učinek, prostorsko časovno sklepanje


« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 4