Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 3

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Kratek pregled raziskav spomina

Igor Areh

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 88  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 28. september 2004

Povzetek: Znanstveno raziskovanje spomina se je začelo ob koncu 19. stoletja s preučevanjem t.i. semantičnega in/ali dolgoročnega spomina. Spomin so najpogosteje razumeli kot skladišče podatkov, njegova kakovost pa je bila odvisna predvsem od števila priklicanih podatkov. Raziskovalce je zanimala predvsem povezava med učenjem in spominom. Nekateri avtorji so razvili za tisti čas nenavadne teorije, ki so bile slabo razumljene in pred svojim časom (npr. Bartlett, Ribot in Freud). Tudi ko je v 20. stoletju je prevladal behavioristični pristop, se je spomin še vedno vrednotil predvsem na osnovi količine priklicanih informacij. V 60. letih je prišlo do vzpona kognitivne psihologije in pojava računalniške metafore, ki je omogočila preseganje behaviorističnega preučevanja spomina. Človekov spoznavni sistem je postal vmesnik med organizmom in okoljem, ki je zgrajen in deluje po podobnih zakonitostih kot računalnik. V zadnjih letih računalniško metaforo izpodrivajo nove, v raziskovanju pa ni več toliko poudarka na količini priklicanih informacij, ampak na natančnosti, verodostojnosti priklica podatkov.

Ključne besede: spomin, zgodovina raziskav, pomembni avtorji, spominske metafore


« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 3