Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Učinek notranjih delov kontekstnih likov na Ebbinghausovo iluzijo

Milena Vuk in Anja Podlesek

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 32  |  flagNapisan v angleščini.  |  Objavljeno: 5. marec 2006

Povzetek: Pri Ebbinghausovi iluziji pride do precenjevanja velikosti osrednjega lika, kadar je obdan z manjšimi liki, in do podcenjevanja njegove velikosti, kadar je obdan z večjimi liki. V raziskavi smo ugotavljali, ali na iluzijo vplivajo tudi dodatni liki znotraj kontekstnih likov. Osrednji kvadrat smo obdali z dvema vrstama likov, tj. z večjimi in manjšimi liki, ki so bili bodisi kvadrati bodisi krogi bodisi niso bili predvajani. V pogojih, ko so bili predvajani tako večji kot manjši liki, so bili slednji dodani v notranjost večjih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo prilagajanja. Rezultati so pokazali, da je bila zaznana velikost osrednjega kvadrata večja v primerih, ko je bil Ebbinghausov prikaz predvajan na levi strani zaslona, kot takrat, ko je bil predvajan na desni strani. Ko so bili predvajani samo večji kontekstni liki, je bila velikost osrednjega lika pričakovano podcenjena, ko so bili predvajani samo manjši kontekstni liki, pa precenjena. Jasno je bil izražen učinek podobnosti – kvadrati so povzročili večjo iluzijo kot krogi – kar kaže, da je na pojav iluzije vplival predvsem učinek kontrasta velikosti. Ko so bili večjim likom dodani manjši, se je podcenjevanje velikosti osrednjega kvadrata zmanjšalo. Čeprav učinkovanje večjih in manjših kontekstnih likov ni bilo povsem aditivno, so rezultati pokazali, da vidni sistem pri presojanju velikosti nekega lika upošteva tako podobne kot različne kontekstne like.

Ključne besede: Ebbinghausova iluzija, vidno zaznavanje, zaznavanje velikosti, kontekstni dejavniki, metoda prilagajanja, iluzije


« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4