Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Zaznavanje sprememb v hitrosti kroženja zvoka: vpliv vrste zvoka in metode merjenja

Bor Sojar Voglar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 15  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 5. marec 2006

Povzetek: Vestibularna potlačitev je pojav, pri kateri je informacija o položaju (gibanju) telesa v prostoru potlačena zaradi nasprotujoče vidne informacije. Kot uvod v raziskovanje, ali pride do vestibularnepotlačitve tudi s slušnimi dražljaji, smo v pričujoči študiji raziskovali, kako človek zaznava spremembe v hitrosti kroženja zvoka okrog svoje vertikalne osi. Izveden je bil psihofizikalni eksperiment, ki je zajel 40 normalno slišečih udeležencev. Z razdelitvijo v 4 skupine smo variirali dve vrsti zvočnega dražljaja (sinusoidni pisk in govor) ter dve metodi merjenja (metoda intervalnega podajanja odgovorov in metoda sprotnega risanja grafa). Zvočni dražljaj je krožil okrog osebe in pri tem spreminjal hitrost. Naloga udeležencev je bila poročati, ali zaznavajo kroženje kot enakomerno, pospešeno ali pojemajoče, oziroma so morale narisati graf hitrosti zaznanega kroženja. Enakomerno kroženje zvoka so udeleženci zaznavali kot pojemajoče, kar pa je bilo manj očitno pri govoru kot pri sinusoidnem pisku. Kljub temu se je govor izkazal kot preveč kompleksen zvočni dražljaj. Metoda sprotnega risanja grafa je bila za udeležence zelo težka naloga in zato ni primerna za bodočo uporabo. Izkazalo se je, da je za prihodnje eksperimente na tem področju najprimerneje uporabiti metodo intervalnega podajanja odgovorov in naključno variirati hitrosti kroženja zvoka.

Ključne besede: zaznavanje zvoka, zaznavanje gibanja, pospeševanje, kroženje, psihoakustika


« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4