Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 15 (2006), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Avtonomija in intimnost v družini kot dejavnika tveganja za spolno zlorabo

Tanja Repič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 22  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 13. avgust 2006

Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali, kakšna je stopnja dveh dejavnikov tveganja zdrave funkcionalne družine, in sicer avtonomije in intimnosti med posamezniki, ki so bili spolno zlorabljeni, in tistimi, ki niso bili spolno zlorabljeni. Avtonomijo in intimnost smo merili z lestvico Family-of-Origin Scale (FOS) avtorjev Hovestadt-a, Anderson-a, Piercy-a, Cochran-a in Fine-ja (1985). Vprašalnik je izpolnilo 261 oseb (M = 25 let, SD = 7), od tega 194 deklet in 67 fantov. Med udeleženci je bilo 18 % spolno zlorabljenih (N = 46), glede na spol približno vsako peto dekle (5,7) in vsak sedmi fant (6,7). Med vsemi spolno zlorabljenimi udeleženci v raziskavi je bilo 78 % deklet in 22 % fantov. Družine spolno zlorabljenih udeležencev v primerjavi z družinami nikoli spolno zlorabljenih kažejo na mnoge statistično pomembne razlike v elementih avtonomije (v jasnosti izražanja čustev, odgovornosti, medsebojnem spoštovanju, odprtosti med člani družine ter soočanju z izgubami in ločitvami) in v elementih intimnosti (v spodbujanju izražanja čustev, ustvarjanju prijetnega družinskega vzdušja, spoprijemanju s konflikti s čim manj stresa, sočutju med člani družine ter zaupanju in razvijanju zaupanja). V splošnem ima skupina spolno zlorabljenih statistično pomembno nižjo stopnjo avtonomije in intimnosti od skupine nikoli spolno zlorabljenih.

Ključne besede: spolna zloraba, medgeneracijski prenos, sekundarna travmatizacija, družine, avtonomija, intimnost


« Nazaj na Letnik 15 (2006), Številka 1