« Nazaj na Letnik 17 (2008), Številka 4
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Primerjalna analiza različnih postopkov za merjenje praga govornega razumevanja v tišini
Anja Podlesek, Luka Komidar, Gregor Sočan, Boštjan Bajec, Valentin Bucik, Klas Matija Brenk, Jagoda Vatovec in Miha Žargi
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 20 | Napisan v angleščini. | Objavljeno: 30. december 2008
Povzetek: V Sloveniji za ocenjevanje komunikacijske funkcije avdioloških pacientov uporabljamo prirejen Freiburški test enozložnih besed (FT-SI). Če želimo meriti zgolj prag govornega razumevanja, pa je uporaba naraščajočih serij dražljajev, ki jo uporablja FT-SI, zelo dolgotrajna. Namen naše raziskave je bil primerjati več adaptivnih postopkov z naraščajočim postopkom, uporabljenim v FT-SI. Na osnovi analize razumljivosti in pogostosti dražljajev, uporabljenih v FT-SI, smo izbrali najustreznejše besede in jih uporabili v treh adaptivnih postopkih: v dveh različicah padajočih postopkov, opisanih v standardih ISO 8523-3 za merjenje praga govornega razumevanja, in v metodi stopnic. Na vzorcu normalno slišočih oseb (N = 36 v prvem merjenju in N = 24 v drugem merjenju) smo z adaptivnimi postopki našli primerljive prage govornega razumevanja, medtem ko so bili pragi, določeni z naraščajočim postopkom, nekoliko višji. Ko smo tudi pri naraščajočem postopku uporabili le izbrane besede, so pragi postali primerljivejši rezultatom adaptivnih postopkov. Raziskava je torej opozorila, da je potrebno bazo besed revidirati. Če upoštevamo kratek čas administracije, zadovoljivo konvergentno veljavnost, natančnost in zanesljivost postopkov v času, se zdi, da je med uporabljenimi postopki metoda stopnic najboljša alternativa naraščajočemu postopku v FT-SI.
Ključne besede: govorna avdiometrija, prag govornega razumevanja, standardi ISO 8523-3, psihofizikalne metode, adaptivne metode