Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Preliminarna študija merskih značilnosti Lestvice samoučinkovitosti

Špela Frlec in Gaj Vidmar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 29  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 1. marec 2001

Povzetek: Prispevek predstavlja koncept samoučinkovitosti, ki se doslej v slovenskem prostoru še ni uporabljal v empiričnih raziskavah s področja psihologije, in analizira izbrane merske značilnosti prevedene in prirejene lestvice posplošene samoučinkovitosti (LSU, avtor Schwarzer). V teoretičnem uvodu je poudarek na samoučinkovitosti v organizacijskem kontekstu, primerjavi samoučinkovitosti s samospoštovanjem in Bandurovi socialno-kognitivni paradigmi. Analize temeljijo na vzorcu 120 študentov, dopolnjujejo pa jih primerjave z vzorcem 15 zaposlenih. Poleg LSU smo uporabili lestvico samoregulacije (prav tako prvič prenešeno v slovenski prostor), standardno lestvico anksioznosti in lestvico samozavesti. Lestvica samoučinkovitosti je analizirana podrobneje – tudi na nivoju posameznih postavk, ostali trije instrumenti pa so obravnavani le kot celote. Zanesljivost LSU z vidika interne konsistentnosti se je pokazala kot ustrezna (α 0,77 za študente oziroma 0,87 za zaposlene). Študija je potrdila sočasno veljavnost lestvice skozi konvergentnost pokazateljev (visoko pozitivno korelacijo s sorodnima lestvicama ter visoko negativno korelacijo z lestvico anksioznosti). V prid konstruktne veljavnosti LSU govori tudi odsotnost razlik v samoučinkovitosti in z njo povezanih osebnostnih lastnostih med skupinami študentov (različnih smeri oziroma letnikov), kakor tudi statistična pomembnost razlik med vzorcema študentov in zaposlenih na vseh uporabljenih lestvicah.

Ključne besede: samoučinkovitost, samoregulacija, psihometrične lestvice, zanesljivost, veljavnost


« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 1