Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Nekateri indikatorji duševnega zdravja dijakov GESŠ

Tina Pušnik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 51  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 14. februar 2002

Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali, kakšno je stanje dijakov glede na različne indikatorje duševnega zdravja. Zanimala nas je zaznava učne uspešnosti, obremenjenost in strah pred šolo, počutje v družini in med prijatelji, telesne težave ob stresu, simptomi depresivnosti in simptomi motenj hranjenja, izkušnje z zlorabo psihoaktivnih substanc ter zadovoljstvo s seboj in občutek smiselnosti življenja. Vprašalnik je izpolnilo 647 dijakov gimnazije in ekonomske srednje šole. Rezultati se pretežno ujemajo z izsledki avtorjev, ki so proučevali tovrstno tematiko v slovenskem prostoru. Med spoloma prihaja do pomembnih razlik v prevladujoči problematiki: pri dekletih se pojavlja več telesnih odzivov na stres, strahu in obremenjenosti s šolo, simptomov depresivnosti in motenj hranjenja, medtem ko je pri fantih pogostejša zloraba psihoaktivnih substanc, slabši učni uspeh in manj učenja. Raziskava kaže na pojavnost posameznih vrst problematike in korelacijske zveze med oblikami tveganega vedenja: izrazito korelirajo med seboj zlorabe različnih psihoaktivnih substanc, povezujejo se tudi depresivnost, telesni odzivi na stres in simptomi motenj hranjenja. Na podlagi rezultatov lahko oblikujemo preventivne programe, kar pa terja usklajen pristop šolstva, zdravstva, lokalne skupnosti in države.

Ključne besede: mladostniki, duševno zdravje, psihosomatika, droge, motnje hranjenja, depresivnost


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 1