Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 4

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Novejše psihološke razlage razvoja dojenčkov in lestvice zgodnjega mentalnega razvoja

Maja Zupančič

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 22  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 23. december 2002

Povzetek: V prispevku predstavljam pregled mer dojenčkovega razvoja z vidika njihove napovedne vrednosti za kasnejši mentalni razvoj. Pri tem izhajam iz tradicionalnih razvojnih preizkusov, mentalnih lestvic in mer zaznavno-gibalnega razvoja, ki temeljijo na Piagetovi teoriji. Izjemno nizka povezanost med temi merami in merami kasnejšega mentalnega razvoja je po eni strani podprla teorijo diskontinuitete mentalnega razvoja iz obdobja dojenčka v kasnejša obdobja, po drugi strani pa je vodila v kritiko konstruktov, ki jih merijo preizkusi za dojenčke. Na iskanje veljavnih mer dojenčkovega razvoja, ki bi odražale konstrukt, podoben mentalnim sposobnostim v otroštvu, je v precejšnji meri vplivala teorija procesiranja informacij. Kot najprimernejša pokazatelja dojenčkovega mentalnega razvoja sta se izkazali dve meri hitrosti procesiranja informacij, in sicer habituacija in dishabituacija. Sodobne mentalne lestvice, kot je npr. Mentalna lestvica zgodnjega razvoja Bayley-II, zato vključujejo tudi naloge, s katerimi ugotavljamo učinkovitost dojenčkovega procesiranja informacij. V besedilu predstavljam in utemeljujem primere takih nalog, pa tudi nalog, ki kažejo na dojenčkov razvoj stalnosti predmeta, edine zaznavno-gibalne mere z višjo napovedno veljavnostjo, kot jo imajo mere v tradicionalnih preizkusih za dojenčke. Poleg tega predstavljam nove pokazatelje dojenčkovega mentalnega razvoja (razumevanje vzročno-posledičnih odnosov, vedenje skupne vezane pozornosti, reprezentacija števila), ki primarno ne temeljijo na pristopu procesiranja informacij, ter argumentiram njihovo morebitno uporabnost v kontekstu potencialnih nalog na mentalnih lestvicah. Ob koncu pa ocenim še trenutno eno izmed najboljših sodobnih mer zgodnjega razvoja – Lestvice zgodnjega razvoja Bayley-II, ki jih v besedilu predstavljam v okviru analize posameznih nalog na mentalni lestvici in so v Sloveniji trenutno v postopku standardizacije.

Ključne besede: kognitivni razvoj, razvoj dojenčka, merjenje razvoja, napovedovanje, Bayleyeve lestvice zgodnjega razvoja


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 4