Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Osebnost in motivacija športnikov in športnic

Tanja Kajtna, Matej Tušak in Otmar Kugovnik

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 30  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 5. april 2003

Povzetek: V raziskavi so nas zanimale razlike v osebnostni in motivacijski strukturi pri vrhunskih športnikih in športnikih in med športniki in športnicami, preverjali pa smo tudi interakcijski učinek športne uspešnosti in spola. Poleg osebnostne in motivacijske strukture smo kot pomemben dejavnik športne uspešnosti preverjali tudi anksioznost pri omenjenih skupinah. V raziskavi je sodelovalo 385 športnikov, ki smo jih razdelili v dve skupini glede uspešnosti. Športnike s svetovnim in mednarodnim razredom glede na kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije smo opredelili kot vrhunske športnike, športnike s perspektivnim, državnim, mladinskim razredom ali brez kategorizacije pa smo opredelili kot športnike. Glede športne uspešnosti v osebnostni strukturi in anksioznosti nismo našli razlik, medtem ko smo jih v motivacijski strukturi našli. Vrhunski športniki so bolj tekmovalni, imajo močnejšo orientacijo k zmagi, večjo težnjo po moči in željo po doseganju uspeha ter višjo samomotivacijo. Razlike med športniki in športnicami smo našli v vseh treh raziskovanih področjih in sicer imajo v motivacijski strukturi ženske višjo izraženo potrebo po izogibanju neuspehu, na področju anksioznosti imajo višje izraženo tako anksioznost kot potezo kot močnejši odziv na stresne situacije, torej stanje, na področju osebnosti pa smo pri ženskah našli nižjo čustveno stabilnost in višje izraženo sprejemljivost. V raziskavi nismo ugotovili interakcijskega učinka športne uspešnosti in spola.

Ključne besede: osebnostna struktura, motivacija, anksioznost kot stanje, anksioznost kot poteza, vrhunski športniki, spol


« Nazaj na Letnik 12 (2003), Številka 1