« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 1
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Intraindividualna variabilnost kot dejavnik učenja
Matija Svetina
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 17 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 13. maj 2004
Povzetek: Učenje je eden izmed ključnih fenomenov pri razumevanju otrokovega vedenja. V razvojni psihologiji je v zadnjem desetletju postala pomembna t.i. evolucijska teorija kognitivnega razvoja, ki učenje pojasnjuje preko mehanizma variabilnosti in selekcije pristopov in konceptov, ki jih posameznik uporablja med reševanjem dololčene naloge. Teorija temelji na predpostavki, da intraindividualna variabilnost ni napaka merjenja, ampak generična lastnost mišljenja, ki posamezniku omogoča učenje in razvoj. To predpostavko smo preverjali s pomočjo Piagetove naloge multiple klasifikacije. V treh ocenjevalnih in štirih učnih testiranjih smo 30 šestletnih otrok preizkusili s testom inteligentnosti, lestvico kratkoročnega spomina ter 132 nalogami multiple klasifikacije. Pri nalogah multiple klasifikacije so otroci najprej izbrali pravilno rešitev in jo nato razložili. Razliko med odstotkom pravilnih rešitev pred in po učenju smo uporabili kot mero učne uspešnosti, število različnih razlag pa kot mero intraindividualne variabilnosti. Ugotovili smo, da intraindividualna variabilnost pojasnjuje učne spremembe neodvisno od IQ ali kratkoročnega spomina. Rezultati so podprli hipotezo o intraindividualni variabilnosti kot prediktorju učne uspešnosti, hkrati pa odprli tudi nekatera nova vprašanja.
Ključne besede: učenje, otroci, evolucijska teorija, razvoj mišljenja
