Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 1

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Strukturalna analiza govorne motnje pri lažje duševno manj razvitih otrocih

Franc Smole

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 26  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 13. maj 2004

Povzetek: V raziskavi nas je zanimala struktura govorne motnje lažje duševno manj razvitih otrok. Izbranih je bilo 100 učencev od 1. do 4. razreda, ki so obiskovali logopedsko obravnavo. Za določanje razumevanja govora so bile uporabljene Reynellove razvojne lestvice govora, za oceno artikulacije pa tripozicijski test za oceno artikulacije. Z Benderjevim testom smo določali otrokovo mentalno starost in ugotavljali znake psihične disfunkcije organske narave. Za področje fonološkega zavedanja je bil apliciran test motenj branja in pisanja. Fluentnost govora je bila ocenjevana z Rileyevim testom. Za določanje govorno- jezikovnih nivojev smo priredili ocenjevalne lestvice, prav tako za motoriko govoril in rok. Iz usmeritvene dokumentacije so bili povzeti podatki o rezultatih psihološkega testiranja in podatki o družini. Učitelji so ocenjevali otrokovo socialno vedenje v šolskih situacijah. S faktorsko analizo smo določili šest dejavnikov, ki določajo hierarhično strukturo govorne motnje, in ugotovili, da so znaki možganske oškodovanosti otroka dejavnik, ki najbolj vpliva na njegovo mentalno starost. Rezultati raziskave lahko pomagajo logopedom pri določanju logopedskega obravnavanja lažje duševno manj razvitih otrok.

Ključne besede: govorna motenost, jezikovna motenost, otroci, blažja motnja duševnega razvoja, strukturalna analiza, kognitivne sposobnosti, motorične sposobnosti


« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 1