Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 3

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Vpliv teksture predmeta, teksture podlage in nagiba vektorja gibanja na zaznavanje pospešenega približevanja predmeta

Luka Komidar

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 24  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 28. september 2004

Povzetek: Ljudje nenatančno zaznavamo pospešenost gibanja v čelni ravnini in v globini. Dosedanje raziskave zaznavanja pospešenega gibanja v globini so gibanje v globini simulirale zgolj z večanjem ali manjšanjem relativne velikosti predmeta. Namen raziskave je bil zato preučiti vpliv prikaza globine na zaznavanje pospešenosti gibanja (približevanja predmeta) v globini. Poleg spreminjanja relativne velikosti predmeta smo v dražljajski prikaz vključili še tri globinske vire informacij: teksturo predmeta, teksturo podlage in nagib vektorja gibanja predmeta (ali 0° ali 15°). Ugotovili smo, da izbrani viri informacij pomembno vplivajo na zaznavanje pospešenosti gibanja v globini. V primeru, ko je bilo gibanje v globini simulirano le z optičnim širjenjem, je moralo biti gibanje upočasnjeno, da so ga opazovalci zaznali kot enakomernega. Rezultat smo poskušali pojasniti s skrčenjem zaznane globine. Učinki vseh uporabljenih globinskih virov informacij so bili istosmerni: čeprav niso izboljšali globalne občutljivosti za spreminjanje hitrosti gibanja, pa je moralo biti za zaznavo enakomernega približevanja gibanje bolj pospešeno (oz. manj upočasnjeno) v primeru prisotnosti virov informacij kot v primeru njihove odsotnosti. Tekstura predmeta je predstavljala najmanj vpliven vir informacij, nagib vektorja gibanja predmeta pa najvplivnejšega. Ko je nagib vektorja gibanja znašal 15°, je moralo biti gibanje pospešeno, da so ga opazovalci zaznali kot enakomernega. Premik točke subjektivne linearnosti s področja negativne na področje pozitivne pospešenosti smo poskušali razložiti s tem, da z nagibom vektorja gibanja za 15° gibanje predmeta dobi še eno dimenzijo, in sicer komponento gibanja v čelni ravnini, za katerega pa velja, da mora biti pospešeno, da je zaznano kot enakomerno. Viri informacij so interaktivno vplivali na zaznavanje pospešenosti gibanja v globini, pri čemer način sovplivanja nakazuje možnost, da so se viri kombinirali v skladu z modelom modificiranega šibkega zlitja.

Ključne besede: zaznavanje gibanja, vidno zaznavanje, pospešeno gibanje, globinski znaki, integracija globinskih znakov


« Nazaj na Letnik 13 (2004), Številka 3