« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 1
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Kako splošen je konstrukt splošne informiranosti?
Predrag Zarevski, Dragutin Ivanec in Zrinka Zarevski
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 18 | Napisan v angleščini. | Objavljeno: 4. april 2005
Povzetek: Malo konstruktov v polju diferencialne psihologije je zbudilo toliko zanimanja med psihologi, a tudi med strokovnjaki sorodnih področij, kakor konstrukt splošne (besedne) informiranosti. Zato se je zdelo razumno preveriti veljavnost tega konstrukta, merjenega s testom splošne informiranosti, v primerjavi z nekaterimi drugimi merami znanja (znanje o kulturi, besednjak, poznavanje najnovejših dogodkov, znanje tujega jezika) ter s standardnim testom faktorja g. Vzorec 376 kandidatov za državne službe je bil testiran v selekcijski situaciji. Opravljene so bile tri analize, ki naj določijo položaj testa splošne informiranosti v prostor, skupen z drugimi merami besednih kompetentnosti. Prva analiza je preverjala latentno strukturo prostora štirih testov enakega formata, ki so spraševali o znanju tujk, o splošni kulturi, poznavanju najnovejših dogodkov in splošni informiranosti. Druga analiza je dodatno vključevala tudi test faktorja g inteligentnosti, da bi se preverilo, ali se struktura, dobljena v prvi analizi, z dodanim faktorjem g spremeni. V tretji analizi je bil dodan test znanja angleškega jezika. V vseh treh analizah glavnih komponent se je le ena lastna vrednost pokazala višja kot ena, pojasnjujoč med 52 in 64% celotne variance. V vseh analizah je imel test splošne informiranosti najvišjo projekcijo na edino značilno latentno dimenzijo preučevanih kognitivnih prostorov. Zaključiti je mogoče, da je konstrukt splošne informiranosti v središču strukture in da je merjenje splošne informiranosti in obravnava tega konstrukta eno pomembnejših vprašanj v psihodiagnostiki. Potrebno bi bilo nadalje raziskati strukturo konstrukta, saj se zdi, da ni imenovan splošna informiranost po naključju.
Ključne besede: medosebne razlike, raven znanja, splošna informiranost, veljavnost, komponentna analiza, splošna inteligentnost
