« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 1
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Mere otrokove osebnosti kot sočasni in vzdolžni prediktorji socialnega vedenja v vrtcu
Maja Zupančič in Tina Kavčič
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 34 | Napisan v angleščini. | Objavljeno: 4. april 2005
Povzetek: V pričujoči študiji sva pri triletnih otrocih (v času 1; Č1) preučevali napovedno moč njihovih osebnostnih značilnosti na socialno vedenje v vrtcu. Isti ciljni otroci so v raziskavi sodelovali še leto dni kasneje (v času 2; Č2). Ob obeh časih merjenja so mame in očeti neodvisno ocenili otrokove osebnostne značilnosti s pomočjo Vprašalnika individualnih razlik med otroki (Halverson in dr., 2003). Vzgojiteljice so iste otroke ocenile na Vprašalniku socialnega vedenja (LaFreniere in dr., 2001). Z zbranimi podatki sva preverjali tri splošne napovedne modele, sočasnega (v Č1 in Č2), vzdolžnega in kumulativnega. Mamine in očetove ocene otrokove osebnosti so sočasno napovedovale socialno vedenje otrok kot so ga zaznale vzgojiteljice v vrtcu. Najbolj dosledne napovedne zveze, tj. z ocen obeh staršev in ob obeh časih merjenja, sva ugotovili med otrokovimi osebnostnimi značilnostmi in vedenjem pozunanjenja. Pri bolj nesprejemljivih in čustveno stabilnih otrocih so vzgojiteljice zaznale več tendenc kpozunanjenju kot pri njihovih manj nesprejemljivih in stabilnih vrstnikih, vsaj v času, ki so ga otroci preživeli v vrtcu. Mamine ocene otrokovih osebnostnih značilnosti so vzdolžno napovedovale otrokovo socialno kompetentnost in vedenje ponotranjenja, očetove ocene pa so po preteku leta dni napovedovale otrokovo vedenje ponotranjenja in pozunanjenja. Nevroticizem pri starosti treh let, kot sta ga pri otrocih ocenila oba starša ločeno, je dosledno napovedoval vedenje ponotranjenja pri štiriletnikih, in sicer vzdolžno ter kumulativno. Očetove ocene otrokove nesprejemljivosti pri starosti treh let so vzdolžno in kumulativno napovedovale otrokovo vedenje pozunanjenja leto dni kasneje. Pri napovedi z maminih ocen 3-letnikove osebnosti pa so sočasne informacije o otrokovi nesprejemljivosti in nevroticizmu(negativne povezave) v Č2, ki so bile neodvisne od istih značilnosti v Č1, pomembno izboljšale kumulativno napoved vedenja pozunanjenja. Na splošno so imele mamine ocene otrokove osebnosti višjo napovedno moč kot očetove, sočasne napovedi na otrokovo socialno vedenje pa so bile višje kot vzdolžne. Ocene otrokovih osebnostnih značilnosti so razmeroma najnižje napovedovale njegovo socialno kompetentnost v vrtcu, razmeroma najmočnejše vzdolžne povezave pa sva ugotovili med osebnostjo in otrokovim kasnejšim vedenjem ponotranjenja, ki so bile nekoliko višje kot napovedne zveze med osebnostjo in otrokovimi tendencami k pozunanjenju.
Ključne besede: osebnost, razvoj otroka, Vprašalnik individualnih razlik med otroki, pristop več ocenjevalcev, socialno vedenje, predšolski otroci
