« Nazaj na Letnik 14 (2005), Številka 4
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Čustvena klima v družini: primerjava med slovenskimi in španskimi študenti
Sonja Čotar
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 15 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 5. marec 2006
Povzetek: Glavni problem raziskave je bil ugotoviti, kakšna je čustvena klima v družinah slovenskih in španskih študentov, ter omenjene rezultate medsebojno primerjati. Pregled teoretičnih spoznanj in dosedanjih raziskav v Sloveniji je namreč pokazal, da je čustvena klima v družini fenomen, o katerem je le malo ali nič znanega. V raziskavi je sodelovalo 154 udeležencev, od tega je bilo 75 slovenskih in 79španskih študentov psihologije, starih povprečno 20 let. Za ugotavljanje čustvene klime smo uporabili polprojekcijsko preizkušnjo Test družinskih odnosov (Tušak, 1985). Rezultati so pokazali, da ne moremo govoriti o kvalitativno različni čustveni klimi v slovenski in španski družini. O podobnih čustvenih izmenjavah so udeleženci poročali tudi v primeru matere in očeta: mati pomeni v družini psihološko relativno najpomembnejšega in najbolj pozitivnega družinskega člana, oče pa je z manj pogostimi čustvenimi izmenjavami – pri slovenskem vzorcu so te celo negativno ocenjene – potisnjen na obrobje družinskegapsihološkega dogajanja. Razlike so se pokazale pri primerjavi kvalitete in kvantitete uvrščenih čustev v kategorijo "nihče" in kategorijo "jaz": slovenski študenti v kategorijo "nihče" uvrščajo pomembno večpozitivnih čustev, kar lahko kaže na to, da študenti pozitivnih čustev ne morejo ali ne želijo razporejati drugam v družino, v kategorijo "jaz" pa so slovenski študenti uvrstili pomembno večje število negativnihčustev, kar razkriva v primerjavi s španskimi študenti izrazitejšo egocentrično avtoagresivnost slovenskih udeležencev.
Ključne besede: družine, čustva, čustvena klima, družinski odnosi, medkulturne razlike, Slovenija, Španija
