« Nazaj na Letnik 15 (2006), Številka 3
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Partnerska ljubosumnost v odnosu do čustvene navezanosti in seksualnosti
Sanja Temnik
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 29 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 30. januar 2007
Povzetek: Prispevek predstavlja raziskavo o doživljanju ljubosumnosti v partnerskih odnosih, predvsem o njenem odnos do čustvene navezanosti na eni in seksualnosti na drugi strani. Dve najvplivnejši teoriji, ki skušata razložiti principe sproženja ljubosumnih občutij, njihovega doživljanja in posledičnega reagiranja v situacijah, ki jih izzovejo, sta evolucionistična paradigma in t. i. "double-shot" hipoteza. S stališča prve gre pri ljubosumnosti za razvito adaptacijo, ki jo aktivira grožnja pomembnemu odnosu in ima funkcijo zaščite tega odnosa pred delno ali popolno izgubo. "Double-shot" hipoteza pa poudarja pomen različnih prepričanj glede pomena seksualne in čustvene nezvestobe partnerja/ke pri moških in ženskah. Analiza rezultatov slovenskega vzorca je pokazala, da je čustvena nezvestoba primarni sprožitelj ljubosumnosti tako pri ženskah kot pri moških; da je ljubosumnost občutljiva na širši sociokulturni kontekst (predvsem sta pomembni stopnja seksualne permisivnosti in stopnja egalitarnosti spolnih vlog v določeni družbi), ne pa tudi na značilnosti življenjske situacije v posameznikovi primarni družini; da zakonski stan vpliva na tendenco k občutljivosti na čustveno ali seksualno nezvestobo partnerja/ke; da obstajajo razlike v nagnjenosti k seksualni ali čustveni ljubosumnosti glede to, ali ljudje živijo v urbanem ali ruralnem okolju. Ker se zdijo rezultati občutljivi v zvezi z jezikovno formulacijo tako same ljubosumnosti kot posameznih oblik nezvestobe, je nujna natančna konceptualizacija omenjenih pojmov. Tako prepričanja glede tipičnega odnosa med čustvenim in seksualnim aspektom romantičnih odnosov pri moških in ženskah kot tudi njihove samoocene kažejo na to, da je moškim obe vrsti odnosov veliko lažje ločevati med sabo kot ženskam. V Sloveniji se zdijo stališča do seksualnosti, vsaj med mladimi, relativno permisivna, stopnja egalitarnosti spolnih vlog pa visoka, kar kaže na podobnost z nekaterimi drugimi državami evropskega prostora. Naši rezultati potrjujejo t. i. "double-shot" hipotezo, ne pa tudi evolucionistične predpostavke o ljubosumnosti kot spolno specifičnem notranjem modulu.
Ključne besede: ljubosumnost, partnerski odnosi, nezvestoba, navezanost, seksualnost, evolucionistična paradigma, double-shot hipoteza
