« Nazaj na Letnik 9 (2000), Številka 4
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Etični problemi pri praktičnem delu psihologa
Tina Zupan in Valentin Bucik
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 30 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. december 2000
Povzetek: V študiji smo poskušali zabeležiti stanje na področju poklicne etike slovenskih psihologov, zlasti upoštevanje etičnih načel, informiranost psihologov in študentov psihologije o poklicni etiki ter ravnanje v primeru etičnih dilem oziroma kršitev. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika v dveh verzijah. Eno verzijo je po pošti prejelo 800 slovenskih psihologov, od tega jih je v raziskavi sodelovalo 150. Na drugo verzijo pa je odgovorilo 56 študentov psihologije. Nejasnosti glede etike psihologovega dela se pojavljajo na naslednjih področjih: arhivi, izjeme zaupnosti, posredovanje podatkov, vsebina informiranega soglasja, vpogled v podatke, izvajanje postopkov kljub nezadostni usposobljenosti, nedovoljeno razmnoževanje literature in psihodiagnostičnih sredstev, sodelovanje študentov v raziskavah in podobno. Psihologi trdijo, da o poklicni etiki niso dovolj informirani, ter predlagajo različne oblike dodatnega izobraževanja. Opozarjajo na konflikte med etiko in zakonom in na pomanjkanje nadzora nad ravnanjem psihologov. V primeru kršitev psihologi storijo manj, kot naj bi storili. Menijo, da je največji problem opravljanje strokovnih nalog kljub neusposobljenosti. Psihologi s krajšo delovno dobo večkrat odgovarjajo v nasprotju s priporočili kodeksa. Poznavanje etike med študenti je z izjemo nekaterih področij zelo dobro. Raziskava usmerja pozornost slovenskih psihologov na etični vidik dela, kaže na področja, ki jih bo potrebno natančneje obdelati, opozarja na potrebe po izobraževanju s področja etike in daje nekatere predloge v zvezi s tem. Poleg tega izpostavlja nujnost ureditve pravnega položaja psihologije v Sloveniji. Rezultati predstavljajo potencialni vir informacij Komisiji za poklicno etiko Društva psihologov Slovenije ter podporo javni razpravi ob sprejetju zakona o psihološki dejavnosti.
Ključne besede: psihološka poklicna etika, etični kodeks, informiranost, usposobljenost, kompetentnost, izobraževanje, Slovenija
