« Nazaj na Letnik 10 (2001), Številka 3
Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka
Odvisnost kot poskus samoregulacije (sodobne psihoanalitične teorije odvisnosti)
Gregor Žvelc
Polno besedilo (pdf) | Ogledi: 52 | 
Napisan v slovenščini. | Objavljeno: 1. september 2001
Povzetek: V članku avtor predstavi razvoj psihoanalitične teorije odvisnosti od zgodnjih pojmovanj odvisnosti do sodobnih ego, self psiholoških teorij in teorij objektnih odnosov. Klasična psihoanaliza je na odvisnost gledala kot na regresivno gratifikacijo libidnih teženj, sodobni avtorji pa odvisnost vidijo kot poskus adaptacije na določene probleme in stiske. V ospredju ni več nevrotični konflikt, ampak motnje v egu, selfu in objektnih odnosih. Avtor na podlagi pregleda sodobnih psihoanalitičnih teorij ugotavlja, da je za osebe, ki so nagnjene k odvisnosti, značilna motnja v samoregulaciji, zaradi česar imajo težave pri toleriranju in spoprijemanju z različnimi čustvi. S pomočjo zunanjega sredstva skušajo vzpostaviti notranje ravnovesje, ki ga sami ne zmorejo vzpostaviti. Ta zunanja 'pomoč' se lahko kaže v različnih oblikah odvisnosti (droge, hrana, odnosi, seks ...). V ospredju problema odvisnih je tako primanjkljaj samoregulacije, ki izhaja iz pomanjkljive internalizacije regulacijskih funkcij primarnega objekta. Sodobne psihoanalitične teorije odvisnosti omogočajo večji vpogled v osebnostne dejavnike, ki vplivajo na nastanek odvisnosti, ter nudijo smernice za ustrezno psihoterapijo odvisnosti.
Ključne besede: odvisnost, samoregulacija, psihoanaliza, ego psihologija, self, objektni odnosi, psihoterapija, teorija
