Spletna stran Psiholoških obzorij uporablja piškotke za namene avtentikacije uporabnikov po prijavi na spletno stran, morebitno stalno prijavo na željo uporabnika in za namen beleženja števila ogledov posameznih strani Psiholoških obzorij.
Ali se strinjate, da na vaš računalnik (brskalnik) naložimo piškotke za te namene? Svojo odločitev lahko kasneje tudi spremenite na strani Zasebnost.

Želim izvedeti več

Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology

Znanstveno-strokovna psihološka revija Društva psihologov Slovenije

Indeksirana v:
Scopus
PsycINFO
Academic OneFile

Smo člani DOAJ in CrossRef

sien
VSEBINA ZA AVTORJE PREDSTAVITEV UREDNIŠTVO POVEZAVE

Iskalnik

Moj račun

Članki z največ ogledi

 

« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 2

flag Go to the article page in English / Pojdi na angleško stran članka


Napovedni pomen odnosa med vrednotami, depresijo, komorbiditeto in percepcijo kakovosti življenja starih rehabilitandov

Tone Brejc

pdf Polno besedilo (pdf)  |  Ogledi: 22  |  flagNapisan v slovenščini.  |  Objavljeno: 26. maj 2002

Povzetek: Cilj raziskave je bil proučiti napovedni pomen odnosa med vrednotami, depresijo, komorbiditeto in percepcijo kakovosti življenja 80 rehabilitandov, starejših od 65 let in s poprečno starostjo 74,4. leta, ki so bili zaradi poškodbe ali kapi obravnavani v Inšititutu RS za rehabilitacijo. Upoštevaje starost, spol in vrsto prizadetosti so bile opravljene korelacijske, regresijske in multivariatne analize odnosov med vrednotami, ocenjenimi s Pogačnikovo Lestvico osebnih vrednot (LV), depresivnostjo, ocenjeno z Yesavagevo Geriatrično lestvico depresivnosti (GLD), komorbiditeto, ocenjeno z Charlsonovim Indeksom komorbiditete (IKM) in percepcijo kakovosti življenja, ocenjeno z WHOQOL - BREF. Rezultati so pokazali, da so vrednotne preference starih rehabilitandov vključevale vrednote osebne varnosti, povezovanja in tradicionalne etičnosti, odražale pa so zgolj s starostjo, ne pa s spolom, prizadetostjo ali stopnjo komorbiditete povezane spremembe v hierarhiji vrednot. Vrednote niso vplivale na depresivnost niti na percepcijo kakovosti življenja, ki je bila sicer ocenjena kot dobra. Depresivnost je bila zmerna, situacijsko pogojena in edini prediktor negativne percepcije kakovosti življenja. Percipirana kakovost življenja je bila negativno povezana z funkcionalno prizadetostjo in psihološkim nezadovoljstvom, pozitivno pa s socialnimi odnosi in podpornim okoljem Ugotovitve omogočajo zaključek, da je mogoče z obvladovanjem depresivnosti vplivati na izboljšanje precipirane kakovosti življenja, pri čemer je v geriatrični rehabilitaciji, bolj kot za svetovanje za prilagoditev osebnih vrednot in stališč, pomembno (po)skrbeti za ureditev takšnih življenjskih pogojev, ki omogočajo ohranjanje občutkov moči in pristojnosti starih ljudi.

Ključne besede: vrednote, depresivnost, kakovost življenja, starost, geriatrična rehabilitacija


« Nazaj na Letnik 11 (2002), Številka 2